SloKJV - John - 2

2:1  In tretji dan je bila v galilejski Kani svatba in Jezusova mati je bila tam.

2:2  Na svatbo pa so bili povabljeni tako Jezus kakor njegovi učenci.

2:3  In ko je zmanjkalo vina, mu Jezusova mati reče: „Vina nimajo.“

2:4  Jezus ji reče: „Ženska, kaj imam opraviti s teboj? Moja ura še ni prišla.“

2:5  Njegova mati reče služabnikom: „Karkoli vam reče, to storite.“

2:6  In tam je bilo postavljenih šest kamnitih posod za vodo, po običaju judovskega očiščevanja, ki so vsebovale vsaka po dva ali tri sodčke.

2:7  Jezus jim reče: „Napolnite posode za vodo z vodo.“ In napolnili so jih do roba.

2:8  In reče jim: „Zajemite torej in nesite k vodju gostije.“ In so to odnesli.

2:9  Ko je vodja gostije pokusil vodo, ki je postala vino in ni vedel od kod je bila (toda služabniki, ki so zajemali vodo, so vedeli), je vodja gostije poklical ženina

2:10  ter mu reče: „Vsak človek spočetka postavi dobro vino, potem pa, ko se ljudje temeljito napijejo, to, ki je slabše. Toda ti si dobro vino prihranil do zdaj.“

2:11  Ta začetek čudežev je Jezus storil v galilejski Kani in jasno pokazal svojo slavo in njegovi učenci so verovali vanj.

2:12  Po tem je odšel dol v Kafarnáum, on in njegova mati, njegovi bratje ter njegovi učenci in tam so ostali ne mnogo dni.

2:13  In blizu je bila judovska pasha in Jezus je odšel gor v Jeruzalem

2:14  in našel v templju te, ki so prodajali vole in ovce in golobice in menjalce denarja sedeti.

2:15  In ko je iz majhnih vrvi naredil bič, jih je vse izgnal iz templja in ovce in vole in iztresel denar menjalcem ter prevrnil mize

2:16  in rekel tem, ki so prodajali golobice: „Odnesite te stvari od tukaj. Ne delajte hiše mojega Očeta za hišo trgovanja.“

2:17  In njegovi učenci so se spomnili, da je bilo pisano: ‚Gorečnost za tvojo hišo me je použila.‘

2:18  Potem so Judje odgovorili in mu rekli: „Kakšno znamenje nam pokažeš, glede na to, da delaš te stvari?“

2:19  Jezus je odgovoril in jim rekel: „Uničite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil pokonci.“

2:20  Tedaj so Judje rekli: „Ta tempelj je bil v gradnji šestinštirideset let, ti pa ga hočeš postaviti v treh dneh?“

2:21  Toda govoril je o templju svojega telesa.

2:22  Ko je bil torej obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da jim je to rekel in verjeli so pismu ter besedi, ki jo je Jezus rekel.

2:23  Torej ko je bil za pasho, na praznični dan, v Jeruzalemu, so mnogi, ko so videli čudeže, ki jih je storil, verovali v njegovo ime.

2:24  Toda Jezus se jim ni zaupal, ker je vse ljudi poznal

2:25  in ni potreboval, da bi kdorkoli pričeval o človeku, kajti vedel je, kaj je bilo v človeku.