Site uses cookies to provide basic functionality.

OK
JOHN
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21
Prev Up Next Toggle notes
Chapter 11
John SloKJV 11:1  Torej neki mož je bil bolan, imenoval se je Lazar, iz Betanije, mesta Marije in njene sestre Marte.
John SloKJV 11:2  (Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z mazilom in je s svojimi lasmi obrisala njegova stopala, katere brat Lazar je bil bolan.)
John SloKJV 11:3  Zato sta njegovi sestri poslali k njemu, rekoč: „Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.“
John SloKJV 11:4  Ko je Jezus to slišal, je rekel: „Ta bolezen ni za smrt, temveč za Božjo slavo, da bo Božji Sin s tem lahko proslavljen.“
John SloKJV 11:5  Torej Jezus je ljubil Marto in njeno sestro ter Lazarja.
John SloKJV 11:6  Ko je torej slišal, da je bil bolan, je še dva dni ostal na istem kraju, kjer je bil.
John SloKJV 11:7  Šele nató reče svojim učencem: „Ponovno pojdimo v Judejo.“
John SloKJV 11:8  Njegovi učenci mu rečejo: „Učitelj, Judje so si nedavno prizadevali, da te kamnajo, ti pa greš ponovno tja?“
John SloKJV 11:9  Jezus je odgovoril: „Ali ni v dnevu dvanajst ur? Če katerikoli človek hodi podnevi, se ne spotika, ker vidi svetlobo tega sveta.
John SloKJV 11:10  Toda če človek hodi ponoči, se spotika, ker v njem ni svetlobe.“
John SloKJV 11:11  Te besede je rekel in nató jim reče: „Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga lahko zbudim iz spanja.“
John SloKJV 11:12  Tedaj so njegovi učenci rekli: „Gospod, če spi, bo okreval.“
John SloKJV 11:13  Vendar je Jezus govoril o njegovi smrti, toda mislili so, da je govoril o počitku v spanju.
John SloKJV 11:14  Tedaj jim je Jezus odkrito povedal: „Lazar je mrtev.
John SloKJV 11:15  Zaradi vas pa sem vesel, da nisem bil tam, z namenom, da boste lahko verovali, vendar pojdimo k njemu.“
John SloKJV 11:16  Tedaj je Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, rekel svojim součencem: „Naj gremo tudi mi, da bomo lahko umrli z njim.“
John SloKJV 11:17  Potem, ko je Jezus prišel, je odkril, da je že štiri dni ležal v grobu.
John SloKJV 11:18  Torej Betanija je bila blizu Jeruzalema, okoli petnajst dolžin brazd proč
John SloKJV 11:19  in mnogi izmed Judov so prišli k Marti in Mariji, da ju tolažijo glede njunega brata.
John SloKJV 11:20  Potem je Marta, takoj ko je slišala, da je prihajal Jezus, odšla in ga srečala, toda Marija je še vedno sedela v hiši.
John SloKJV 11:21  Tedaj je Marta rekla Jezusu: „Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.
John SloKJV 11:22  Toda jaz vem, da celó sedaj, karkoli hočeš prositi od Boga, ti bo Bog to dal.“
John SloKJV 11:23  Jezus ji reče: „Tvoj brat bo ponovno vstal.“
John SloKJV 11:24  Marta mu reče: „Vem, da bo ponovno vstal na vstajenje ob poslednjem dnevu.“
John SloKJV 11:25  § Jezus ji je rekel: „Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, četudi bi bil mrtev, bo vendarle živel.
John SloKJV 11:26  In kdorkoli živi in veruje vame, ne bo nikoli umrl. Veruješ to?“
John SloKJV 11:27  Ona mu reče: „Da, Gospod. Verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki naj bi prišel na svet.“
John SloKJV 11:28  In ko je tako rekla, je šla svojo pot in na skrivnem poklicala svojo sestro Marijo, rekoč: „Učitelj je prišel in te kliče.“
John SloKJV 11:29  Brž ko je ona to zaslišala, je hitro vstala in prišla k njemu.
John SloKJV 11:30  Torej Jezus še ni prišel v mesto, temveč je bil na kraju, kjer ga je srečala Marta.
John SloKJV 11:31  Ko so Judje, ki so bili z njo v hiši in jo tolažili, videli Marijo, da je v naglici vstala in odšla ven, so ji potem sledili, rekoč: „H grobu gre, da bi tam jokala.“
John SloKJV 11:32  Torej ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus in ga zagledala, je padla dol k njegovim stopalom in mu rekla: „Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.“
John SloKJV 11:33  Ko jo je Jezus torej videl jokajočo in jokajoče tudi Jude, ki so prišli z njo, je v duhu zastokal in bil vznemirjen
John SloKJV 11:34  ter rekel: „Kam ste ga položili?“ Rekli so mu: „Gospod, pridi in poglej.“
John SloKJV 11:36  Tedaj so Judje rekli: „Glejte, kako ga je imel rad!“
John SloKJV 11:37  Nekateri izmed njih pa so rekli: „Mar ni mogel ta človek, ki je slepemu odprl oči, storiti, da ta mož sploh ne bi umrl?“
John SloKJV 11:38  Jezus torej, v sebi ponovno stokajoč, pride h grobu. Bila je votlina in nanjo je bil položen kamen.
John SloKJV 11:39  Jezus je rekel: „Odstranite kamen proč.“ Marta, sestra tega, ki je bil mrtev, mu reče: „Gospod, do sedaj že zaudarja, kajti mrtev je štiri dni.“
John SloKJV 11:40  Jezus ji reče: „Kaj ti nisem rekel, če bi verovala, da bi zagledala Božjo slavo?“
John SloKJV 11:41  Tedaj so odstranili kamen z mesta, kamor je bil mrtvi položen. Jezus pa je povzdignil svoje oči in rekel: „Oče, hvala ti, da si me uslišal.
John SloKJV 11:42  In vedel sem, da me ti vedno uslišiš, toda to sem rekel zaradi množice, ki stoji zraven, da bi lahko verovala, da si me ti poslal.“
John SloKJV 11:43  In ko je tako govoril, je z močnim glasom zaklical: „Lazar, pridi naprej.“
John SloKJV 11:44  In tisti, ki je bil mrtev, je prišel, z rokami in nogami povezanimi s pogrebnimi oblačili in njegov obraz je bil naokoli povezan s prtičem. Jezus jim reče: „Odvežite ga in ga pustite oditi.“
John SloKJV 11:45  Potem so mnogi izmed Judov, ki so prišli k Mariji in videli stvari, ki jih je Jezus storil, verovali vanj.
John SloKJV 11:46  Toda nekateri izmed njih so odšli po svojih poteh k farizejem in jim povedali kakšne stvari je Jezus storil.
John SloKJV 11:47  Tedaj so visoki duhovniki in farizeji zbrali véliki zbor ter rekli: „Kaj [naj] storimo? Kajti ta človek dela mnoge čudeže.
John SloKJV 11:48  Če ga pustimo tako pri miru, bodo vsi ljudje verovali vanj in prišli bodo Rimljani in odvzeli tako naš prostor kakor narod.“
John SloKJV 11:49  In eden izmed njih, po imenu Kajfa, ki je bil to isto leto véliki duhovnik, jim je rekel: „Vi čisto nič ne veste,
John SloKJV 11:50  niti ne preudarite, da je za nas koristno, da naj bi en človek umrl za ljudi, ne pa da propade celoten narod.“
John SloKJV 11:51  To pa ni govoril [sam] od sebe, temveč, ker je bil tisto leto véliki duhovnik, je prerokoval, da naj bi Jezus umrl za ta narod,
John SloKJV 11:52  in ne samo za ta narod, temveč da naj bi tudi Božje otroke, ki so bili razkropljeni naokoli, skupaj zbral v enem.
John SloKJV 11:53  Torej so se od tega dne dalje skupaj posvetovali, da ga usmrtijo.
John SloKJV 11:54  Jezus torej med Judi ni več hodil javno, temveč je od tam odšel v deželo poleg divjine, v mesto, imenovano Efrájim in tam ostal s svojimi učenci.
John SloKJV 11:55  In blizu je bila judovska pasha in mnogi iz dežele so pred pasho odšli gor v Jeruzalem, da se očistijo.
John SloKJV 11:56  Medtem ko so stali v templju, so torej iskali Jezusa in med seboj govorili: „Kaj mislite, da ne bo prišel na praznik?“
John SloKJV 11:57  Torej tako visoki duhovniki kakor farizeji so izdali zapoved, da če katerikoli človek ve kje bi bil, naj to pokaže, da bi ga lahko prijeli.