JOHN
Chapter 11
John | SloKJV | 11:1 | Torej neki mož je bil bolan, imenoval se je Lazar, iz Betanije, mesta Marije in njene sestre Marte. | |
John | SloKJV | 11:2 | (Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z mazilom in je s svojimi lasmi obrisala njegova stopala, katere brat Lazar je bil bolan.) | |
John | SloKJV | 11:3 | Zato sta njegovi sestri poslali k njemu, rekoč: „Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.“ | |
John | SloKJV | 11:4 | Ko je Jezus to slišal, je rekel: „Ta bolezen ni za smrt, temveč za Božjo slavo, da bo Božji Sin s tem lahko proslavljen.“ | |
John | SloKJV | 11:6 | Ko je torej slišal, da je bil bolan, je še dva dni ostal na istem kraju, kjer je bil. | |
John | SloKJV | 11:8 | Njegovi učenci mu rečejo: „Učitelj, Judje so si nedavno prizadevali, da te kamnajo, ti pa greš ponovno tja?“ | |
John | SloKJV | 11:9 | Jezus je odgovoril: „Ali ni v dnevu dvanajst ur? Če katerikoli človek hodi podnevi, se ne spotika, ker vidi svetlobo tega sveta. | |
John | SloKJV | 11:11 | Te besede je rekel in nató jim reče: „Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga lahko zbudim iz spanja.“ | |
John | SloKJV | 11:13 | Vendar je Jezus govoril o njegovi smrti, toda mislili so, da je govoril o počitku v spanju. | |
John | SloKJV | 11:15 | Zaradi vas pa sem vesel, da nisem bil tam, z namenom, da boste lahko verovali, vendar pojdimo k njemu.“ | |
John | SloKJV | 11:16 | Tedaj je Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, rekel svojim součencem: „Naj gremo tudi mi, da bomo lahko umrli z njim.“ | |
John | SloKJV | 11:19 | in mnogi izmed Judov so prišli k Marti in Mariji, da ju tolažijo glede njunega brata. | |
John | SloKJV | 11:20 | Potem je Marta, takoj ko je slišala, da je prihajal Jezus, odšla in ga srečala, toda Marija je še vedno sedela v hiši. | |
John | SloKJV | 11:25 | § Jezus ji je rekel: „Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, četudi bi bil mrtev, bo vendarle živel. | |
John | SloKJV | 11:27 | Ona mu reče: „Da, Gospod. Verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki naj bi prišel na svet.“ | |
John | SloKJV | 11:28 | In ko je tako rekla, je šla svojo pot in na skrivnem poklicala svojo sestro Marijo, rekoč: „Učitelj je prišel in te kliče.“ | |
John | SloKJV | 11:30 | Torej Jezus še ni prišel v mesto, temveč je bil na kraju, kjer ga je srečala Marta. | |
John | SloKJV | 11:31 | Ko so Judje, ki so bili z njo v hiši in jo tolažili, videli Marijo, da je v naglici vstala in odšla ven, so ji potem sledili, rekoč: „H grobu gre, da bi tam jokala.“ | |
John | SloKJV | 11:32 | Torej ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus in ga zagledala, je padla dol k njegovim stopalom in mu rekla: „Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.“ | |
John | SloKJV | 11:33 | Ko jo je Jezus torej videl jokajočo in jokajoče tudi Jude, ki so prišli z njo, je v duhu zastokal in bil vznemirjen | |
John | SloKJV | 11:37 | Nekateri izmed njih pa so rekli: „Mar ni mogel ta človek, ki je slepemu odprl oči, storiti, da ta mož sploh ne bi umrl?“ | |
John | SloKJV | 11:38 | Jezus torej, v sebi ponovno stokajoč, pride h grobu. Bila je votlina in nanjo je bil položen kamen. | |
John | SloKJV | 11:39 | Jezus je rekel: „Odstranite kamen proč.“ Marta, sestra tega, ki je bil mrtev, mu reče: „Gospod, do sedaj že zaudarja, kajti mrtev je štiri dni.“ | |
John | SloKJV | 11:41 | Tedaj so odstranili kamen z mesta, kamor je bil mrtvi položen. Jezus pa je povzdignil svoje oči in rekel: „Oče, hvala ti, da si me uslišal. | |
John | SloKJV | 11:42 | In vedel sem, da me ti vedno uslišiš, toda to sem rekel zaradi množice, ki stoji zraven, da bi lahko verovala, da si me ti poslal.“ | |
John | SloKJV | 11:44 | In tisti, ki je bil mrtev, je prišel, z rokami in nogami povezanimi s pogrebnimi oblačili in njegov obraz je bil naokoli povezan s prtičem. Jezus jim reče: „Odvežite ga in ga pustite oditi.“ | |
John | SloKJV | 11:45 | Potem so mnogi izmed Judov, ki so prišli k Mariji in videli stvari, ki jih je Jezus storil, verovali vanj. | |
John | SloKJV | 11:46 | Toda nekateri izmed njih so odšli po svojih poteh k farizejem in jim povedali kakšne stvari je Jezus storil. | |
John | SloKJV | 11:47 | Tedaj so visoki duhovniki in farizeji zbrali véliki zbor ter rekli: „Kaj [naj] storimo? Kajti ta človek dela mnoge čudeže. | |
John | SloKJV | 11:48 | Če ga pustimo tako pri miru, bodo vsi ljudje verovali vanj in prišli bodo Rimljani in odvzeli tako naš prostor kakor narod.“ | |
John | SloKJV | 11:49 | In eden izmed njih, po imenu Kajfa, ki je bil to isto leto véliki duhovnik, jim je rekel: „Vi čisto nič ne veste, | |
John | SloKJV | 11:50 | niti ne preudarite, da je za nas koristno, da naj bi en človek umrl za ljudi, ne pa da propade celoten narod.“ | |
John | SloKJV | 11:51 | To pa ni govoril [sam] od sebe, temveč, ker je bil tisto leto véliki duhovnik, je prerokoval, da naj bi Jezus umrl za ta narod, | |
John | SloKJV | 11:52 | in ne samo za ta narod, temveč da naj bi tudi Božje otroke, ki so bili razkropljeni naokoli, skupaj zbral v enem. | |
John | SloKJV | 11:54 | Jezus torej med Judi ni več hodil javno, temveč je od tam odšel v deželo poleg divjine, v mesto, imenovano Efrájim in tam ostal s svojimi učenci. | |
John | SloKJV | 11:55 | In blizu je bila judovska pasha in mnogi iz dežele so pred pasho odšli gor v Jeruzalem, da se očistijo. | |
John | SloKJV | 11:56 | Medtem ko so stali v templju, so torej iskali Jezusa in med seboj govorili: „Kaj mislite, da ne bo prišel na praznik?“ | |