SloKJV - John - 4

4:1  § Ko je torej Gospod izvedel, kako so farizeji slišali, da je Jezus pridobil in krstil več učencev kakor Janez,

4:2  (čeprav Jezus sam ni krščeval, temveč njegovi učenci),

4:3  je zapustil Judejo in ponovno odšel v Galilejo.

4:4  Brezpogojno pa je moral iti skozi Samarijo.

4:5  Potem je prišel v samarijsko mesto, ki se imenuje Sihár, blizu kosa zemljišča, ki ga je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.

4:6  Torej tam [pa] je bil Jakobov vodnjak. Jezus zatorej, opešan od svojega potovanja, tako sede na vodnjak; bilo pa je okoli šeste ure.

4:7  Tja prihaja ženska iz Samarije, da zajame vode. Jezus ji reče: „Daj mi piti.“

4:8  (Kajti njegovi učenci so odšli proč v mesto, da kupijo hrano.)

4:9  Potem mu ženska iz Samarije reče: „Kako je to, da ti, ki si Jud, prosiš piti od mene, ki sem ženska iz Samarije? Kajti Judje s Samarijani nimajo nobenega opravka.“

4:10  Jezus je odgovoril in ji rekel: „Če bi poznala Božji dar in kdo je, ki ti govori: ‚Daj mi, da pijem,‘ bi prosila od njega in dal bi ti žive vode.“

4:11  Ženska mu reče: „Gospod, nimaš s čim zajeti, vodnjak pa je globok. Od kod imaš potem to živo vodo?

4:12  Ali si ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal vodnjak in je od tega pil on sam in njegovi otroci in njegova živina?“

4:13  Jezus je odgovoril in ji rekel: „Kdorkoli pije od te vode, bo ponovno žejen,

4:14  toda kdorkoli pije od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, temveč bo voda, ki mu jo bom jaz dal, postala v njem izvir vode, ki izvira v večno življenje.“

4:15  Ženska mu reče: „Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna niti ne bom hodila sèm zajemat.“

4:16  Jezus ji reče: „Pojdi, pokliči svojega soproga in pridi sèm.“

4:17  Ženska je odgovorila in rekla: „Nimam soproga.“ Jezus ji je rekel: „To si v dobro povedala: ‚Nimam soproga,‘

4:18  kajti imela si pet soprogov in ta, katerega imaš sedaj, ni tvoj soprog. To si iskreno povedala.“

4:19  Ženska mu reče: „Gospod, zaznavam, da si prerok.

4:20  Naši očetje so oboževali na tej gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer morajo ljudje oboževati.“

4:21  Jezus ji reče: „Ženska, veruj mi, prihaja ura, ko ne boste oboževali Očeta ne na tej gori niti ne v Jeruzalemu.

4:22  Vi obožujete, kar ne poznate; mi vemo kaj obožujemo, kajti rešitev duš je od Judov.

4:23  Toda prihaja ura in je sedaj, ko bodo pravi oboževalci oboževali Očeta v duhu in resnici, kajti Oče išče takšne, da ga obožujejo.

4:24  Bog je Duh, tisti pa, ki ga obožujejo, ga morajo oboževati v duhu in v resnici.“

4:25  Ženska mu reče: „Vem, da prihaja Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo povedal vse stvari.“

4:26  Jezus ji reče: „Jaz, ki ti govorim, sem ta.“

4:27  Zatem pa so prišli njegovi učenci in se čudili, da se je pogovarjal z žensko, vendarle noben človek ni rekel: ‚Kaj iščeš?‘ ali: ‚Zakaj govoriš z njo?‘

4:28  Tedaj je ženska pustila svojo posodo za vodo in odšla svojo pot v mesto ter reče ljudem:

4:29  „Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse stvari, ki sem jih kdaj storila. Ali ni to Kristus?“

4:30  Potem so odšli iz mesta in prišli k njemu.

4:31  Medtem pa so ga njegovi učenci prosili, rekoč: „Učitelj, jej.“

4:32  Vendar jim je rekel: „Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.“

4:33  Zato so učenci drug drugemu rekli: „Ali mu je katerikoli človek moral prinesti jesti?“

4:34  Jezus jim reče: „Moja hrana je, da izvršim voljo tistega, ki me je poslal in da zaključim njegovo delo.

4:35  Ali ne pravite: ‚Še štiri mesece in potem prihaja žetev?‘ Glejte, povem vam: ‚Povzdignite svoje oči in poglejte na polja, kajti že so zrela za žetev.‘

4:36  In kdor žanje, prejema plače in zbira sad za večno življenje, da se lahko skupaj veselita oba, kdor seje in kdor žanje.

4:37  In v tem je ta beseda resnična: ‚Eden seje, drugi pa žanje.‘

4:38  Pošiljam vas, da požanjete to, za kar niste priložili nobenega truda. Drugi ljudje so se trudili, vi pa ste vstopili v njihove napore.“

4:39  In mnogi izmed Samarijanov iz tega mesta so verovali vanj zaradi besed ženske, ki je pričevala: „Povedal mi je vse, kar sem kdaj storila.“

4:40  Torej ko so Samarijani prišli k njemu, so ga rotili, da bi ostal z njimi. In ostal je tam dva dni.

4:41  In veliko več jih je verovalo zaradi njegove lastne besede.

4:42  Ženski pa so rekli: „Sedaj verjamemo, ne zaradi tvojih besed, kajti sami smo ga slišali in vemo, da je ta zares Kristus, Odrešenik sveta.“

4:43  Torej po dveh dneh je odšel od tam in šel v Galilejo.

4:44  Kajti Jezus je sam izpričal, da prerok v svoji lastni deželi nima spoštovanja.

4:45  Potem, ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse stvari, ki jih je na praznik storil v Jeruzalemu, kajti tudi sami so odšli na praznik.

4:46  Tako je Jezus ponovno prišel v galilejsko Kano, kjer je vodo spremenil v vino. Tam pa je bil neki visoki plemič, katerega sin je bil bolan v Kafarnáumu.

4:47  Ko je slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je odšel k njemu in ga rotil, da bi prišel dol in ozdravil njegovega sina, kajti ta je bil na točki smrti.

4:48  Tedaj mu je Jezus rekel: „Razen če ne vidite znamenj in čudežev, ne boste verovali.“

4:49  Visoki plemič mu reče: „Gospod, pridi dol, preden moj otrok umre.“

4:50  Jezus mu reče: „Pojdi svojo pot, tvoj sin živi.“ In mož je verjel besedi, ki mu jo je Jezus govoril in je odšel svojo pot.

4:51  Ko je torej šel navzdol, so ga srečali njegovi služabniki in mu povedali, rekoč: „Tvoj sin živi.“

4:52  Potem je od njih poizvedel uro, ko je pričel okrevati. In oni so mu rekli: „Včeraj ob sedmi uri ga je vročica pustila.“

4:53  Tako je oče spoznal, da je bilo to ob isti uri, ob kateri mu je Jezus rekel: „Tvoj sin živi.“ In veroval je on sam in njegova celotna hiša.

4:54  To je spet drugi čudež, ki ga je Jezus storil, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.