SloChraska - Job - 11

11:1  Tedaj odgovori Zofar Naamatec in reče:

11:2  Mnogobesedje ali naj ostane brez odgovora, in jezičnik bo li opravičen?

11:3  Govoričenje tvoje naj sapo zapre ljudem, da bi se posmehoval, ne da te kdo osramoti,

11:4  in da bi dejal: „Čist je moj nauk in čist sem pred Tvojim obličjem“?!

11:5  O da bi pa Bog govoril in usta svoja odprl zoper tebe!

11:6  Da ti naznani skrivnosti prave modrosti, da je mnogotera v znanju; potem bi spoznal, da Bog tebi v prid mnogo pozablja iz krivde tvoje.

11:7  Moreš li globokost Božjo z umom doseči, ali popolnosti Vsegamogočnega do dna priti?

11:8  Višave so to nebeške – kaj hočeš početi? globočja je nego šeol – kaj moreš vedeti?

11:9  daljša nego zemlja je mera njena in širša nego morje.

11:10  Če gre On poleg koga in ga dene v zapor in skliče sodni zbor, kdo mu zabrani?

11:11  Kajti On pozna ničemurne ljudi in vidi krivico, ne da bi mu bilo treba paziti.

11:12  A puhloglavec dobi šele razum, kadar se divjega osla žrebe prerodi v človeka.

11:13  Ako obrneš v pravo smer srce svoje in boš k Njemu razprostiral roke –

11:14  če je krivica na roki tvoji, odpravi jo in nepravičnosti ne daj prebivati v šatorih svojih –

11:15  res, tedaj boš smel vzdigniti obličje brez madeža in bodeš nepremakljiv in se ne boš bal.

11:16  Kajti tedaj pozabiš nadlogo, spominjal se je boš kot vodá, ki so potekle mimo;

11:17  in življenje ti zasije jasneje nego poldnevna svetloba, in zmrači li se kdaj, mine mrak kakor ob jutru.

11:18  In boš upal, ker je nada zate, in ogledoval boš svoje, spaval brez skrbi.

11:19  Počival boš in nihče te ne bo plašil, mnogi bodo pa prosili blagovoljnosti tvoje.

11:20  Brezbožnikom pa bodo oči od koprnenja hirale, in pribežališče jim izgine in njih upanje bo, da izdahnejo dušo.