SloChraska - Job - 6

6:1  In Job odgovori in reče:

6:2  O da bi se stehtala nevolja moja in da bi na tehtnico položili nesrečo mojo vso!

6:3  Kajti sedaj je težja nego morski pesek. Zato so bile nepremišljene besede moje.

6:4  Zakaj pšice Vsemogočnega tiče v meni, katerih strup mora piti duh moj, Božje strahote so postavljene v boj zoper mene.

6:5  Ali divji osel riga, kadar ima dosti trave, ali muka vol pri svoji krmi?

6:6  Ali se more jesti neslastno in neslano? ali je okus v jajčjem beljaku?

6:7  Česar se ni hotelo moji duši dotekniti, to mi je kakor gnusna jed sedaj.

6:8  O da bi se zgodila prošnja moja, in da bi mi dal Bog, česar želim:

6:9  da me Bog izvoli streti, da oprosti roko svojo in me odreže!

6:10  Tako bi mi še ostala tolažba, in radoval bi se v bolečini, ki mi ne prizanaša, da nisem zatajil besede Svetega.

6:11  Kaj je moja moč, da naj stanovitno čakam, in kaj konec moj, da naj ostanem potrpežljiv?

6:12  Trdna li kot kamen je moja moč in meso moje je li iz brona?

6:13  Ni li pač tako, da nimam pomoči v sebi nobene, in vsaka pospešitev rešenja je daleč od mene?

6:14  Prijatelj mora kazati usmiljenje obupujočemu, sicer se odreče strahu Vsegamogočnega.

6:15  Bratje moji so varali kakor hudournik, kakor struga hudournikov, ki se gubé,

6:16  ki se kalé od ledu, v katere se zateka sneg.

6:17  Ob času, ko solnce vanje pripeka, presihajo, in ko je vroče, izginejo s svojega kraja.

6:18  Vijejo se semtertja poti njih toka, gredo v puščavo in se razgube.

6:19  Gledale so tja karavane iz Teme, potne družbe iz Sabe so upale vanje:

6:20  osramočene so bile, ker so se zanašale nanje, prišle so do tja, in rdečica jih je oblila.

6:21  Res, tako ste mi postali v nič; strahoto ste zazrli in se preplašili.

6:22  Ali sem morda rekel: Dajte mi, ali: Žrtvujte zame darilo od svojega blaga,

6:23  ali: Oprostite me iz pesti zatiralčeve, ali: Odkupite me iz roke silovitnikove?

6:24  Poučite me, in molčal bom, in v čem sem se motil, razodenite mi!

6:25  Kako krepke so poštene besede! A kaj dokazuje karanje vaše?

6:26  Mislite li grajati besede moje? Saj v veter gredo govori obupujočega!

6:27  Še za siroto bi vi vrgli kocko in prodali prijatelja svojega!

6:28  In sedaj se blagovolite ozreti vmé, kajti v lice vam vendar ne bom lagal.

6:29  Povrnite se, ne zgodi naj se krivica, da, povrnite se, pravda moja je pravična!

6:30  Je li nepravičnost na jeziku mojem? ali ne more okus moj razpoznati, kaj je pogubljivo?