SloChraska - Job - 31

31:1  Zavezo sem sklenil s svojimi očmi, in kako bi se bil smel ozirati po devici?

31:2  A kaj mi je delež Božji odzgoraj in dediščina Vsemogočnega iz visokosti?

31:3  Ni li poguba nepravičniku in nesreča njim, ki delajo krivico?

31:4  Ne vidi li On potov mojih in ne šteje li vseh korakov mojih?

31:5  Ako sem se pečal z ničemurnostjo in je noga moja hitela v prevaro

31:6  (naj me pretehta na tehtnici pravičnosti, in spozna Bog brezmadežnost mojo!),

31:7  ako je krenil korak moj s prave poti in mi je srce hodilo za očmi mojimi in se je madež prijel mojih rok:

31:8  sejem naj, a drug uživaj, in kar sem zasadil, naj se s korenino izdere!

31:9  Ako mi je znorelo srce za katero ženo in sem prežal pri vratih bližnjega svojega:

31:10  naj žena moja melje drugemu in drugi naj se nadnjo sklanjajo!

31:11  Kajti to je ostudnost, to je pregreha, ki jo morajo kaznovati sodniki.

31:12  Kajti to je ogenj, ki požira do pogubljenja in ki bi s korenom izdrl vse, kar sem pridelal.

31:13  Ako nisem spoštoval pravice hlapca svojega in dekle svoje, ko sta se prepirala z menoj:

31:14  kaj si počnem, če vstane Bog mogočni, in ko bo preiskoval, kaj mu odgovorim?

31:15  Ni li tudi njega Stvarnik moj naredil v materinem telesu, in ni li eden naju pripravil v materini otrobi?

31:16  Ako sem ubožcem odrekel, kar so želeli, in povzročil, da so vdovine oči medlele,

31:17  ali če sem jedel grižljaj svoj sam in ni tudi jedla od njega sirota

31:18  (pač od mladosti moje je rasla pri meni kakor pri očetu in od materinega telesa sem bil vdovi vodnik);

31:19  ako sem koga videl blizu pogina, ker ni imel oblačila, in potrebnega brez odeje,

31:20  in če me ni blagoslavljalo ledje njegovo in če se z volno mojih ovac ni ogreval,

31:21  ako sem vihtel roko proti siroti, ker sem videl, da mi je pomoč med vrati:

31:22  odpadi mi pleče od lopatice svoje in rama moja se odlomi od njene cevi!

31:23  Zakaj pogubljenje od Boga mogočnega mi je bilo v strah in vpričo Njegove vzvišenosti nisem mogel ničesar.

31:24  Ako sem postavil zlato za nado svojo in čistemu zlatu rekel: Upanje moje!

31:25  ako sem se veselil, da mi je bilo imetja veliko ter da je moja roka mnogo pridobila;

31:26  ako sem gledal solnce, kako je sijalo, in v diki plavajoči mesec,

31:27  in srce mi je bilo skrivaj omamljeno, da sem njima v čast poljubljal roko svojo:

31:28  tudi to bi bila pregreha, kazni vredna pred sodniki, ker bi bil zatajil Boga mogočnega, ki je gori!

31:29  Ako sem se veselil nesreče sovražilca svojega in se vzradoval, ko ga je zadelo zlo

31:30  (a nikoli nisem dopustil grlu svojemu grešiti, da bi bil s kletvijo zahteval smrt njegovo!),

31:31  ako niso rekali šatora mojega ljudje: Kdo bi se ne bil nasitil mesa njegove živine?

31:32  na ulicah ni bilo treba prenočevati tujcu, duri svoje sem odprl popotniku –

31:33  ako sem, kakor Adam, prikrival prestopke svoje, skrivaje v nedrijih krivdo svojo,

31:34  ker sem se bal velike množice in me je strašilo zaničevanje rodovin, tako da sem molčal in nisem stopil ven iz duri...

31:35  O da bi imel koga, ki bi me poslušal! (tu je moj podpis, Vsemogočni naj mi odgovori!) in da bi imel tožbenico, ki jo je pisal nasprotnik moj!

31:36  Res, na rami svoji bi jo nosil in si jo navezal kakor venec!

31:37  Korakov svojih število bi mu naznanil, pristopil bi k njemu kakor knez.

31:38  Ako vpije nad menoj njiva moja in brazde njene vse vkup jokajo;

31:39  ako sem užival njen pridelek, ne da bi bil plačal, in sem provzročil, da je njen posestnik izdahnil:

31:40  tedaj mi rasti osatje namesto pšenice in namesto ječmena grd plevel! Konec je besedam Jobovim.