SloChraska - Job - 41

41:1  Moreš li leviatana potegniti iz reke s trnkom, stisneš mu li z vrvjo jezik?

41:2  Moreš mu li potegniti ločkasto vrvco skozi nos in čeljust prebosti z obodcem?

41:3  Bo te li veliko prosil ali sladke besede ti govoril?

41:4  Sklene li s teboj zavezo, da ga sprejmeš za hlapca za vekomaj?

41:5  Se li boš z njim igral kakor s ptičkom in ga privezal k deklam svojim?

41:6  Ali ga bodo prodajali tovariši ribičev, ga razdelili med trgovce?

41:7  Moreš mu li kožo napolniti s sulicami in glavo njegovo z ostvami?

41:8  Položi le roko nanj – a pomni boj, ne boš tega storil v drugič!

41:9  Glej, prazno je upanje, da ga dobiš; saj že njega pogled vrže človeka na tla.

41:10  Ni ga človeka toliko drznega, da bi ga dražil. – In kdo je, ki bi se smel postaviti pred moje obličje?

41:11  Kdo mi je dal kaj poprej, da bi mu moral povrniti? Kar je pod vesoljnim nebom, je moje.

41:12  Ne bom molčal o udih njegovih, ne o veliki moči in lepoti rasti njegove.

41:13  Kdo mu odgrne povrhnje oklopje in kdo se osmeli seči mu med dvojno ozobje?

41:14  Kdo odpre vrata njegovega obličja? Okoli zob njegovih je groza.

41:15  Ponos njegov so močni ščiti, ščit s ščitom sklenjen s trdnim pečatom.

41:16  Drug z drugim se tesno skladajo, da še sapica ne pihne skozi nje;

41:17  drug na drugem vise trdno, med sabo staknjeni se ne ločijo.

41:18  Kihanje njegovo zažiga svetlobo, oči njegove so kakor trepalnice jutranje zarje.

41:19  Iz ust mu pohajajo goreče bakle, ognjene iskre se sipljejo iz njih.

41:20  Iz nozdrvi se mu vali dim kakor iz lonca, kipečega nad gorečim dračjem.

41:21  Sapa njegova razžiga žerjavico, iz ust pa mu šviga plamen.

41:22  Na vratu njegovem prebiva moč in strah skače pred njim.

41:23  Podgrlje na telesu mu visi trdno, tesno se ga oklepa, se ne gane.

41:24  Srce njegovo je trdo kakor kamen, trdo kakor spodnji kamen mlinski.

41:25  Kadar se vzdigne, se boje močni, od osupnosti ne dosežejo namere svoje.

41:26  Če ga kdo zadene z mečem, ne obtiči v njem, tudi ne kopje, ne strela, ne ostve.

41:27  Za železo se toliko meni kakor za slamo in za bron kakor za gnil les.

41:28  Nobena pšica ga ne požene v beg, kameni s prače so mu kakor pleve,

41:29  kiji kakor bilke in svrčeči sulici se smeje.

41:30  Spodnja stran njegova so ostre čepinje; kakor mlatilni voz gre čez blato.

41:31  Napravlja, da vre v globočini kakor v loncu, da je morje kakor kotel z vročim mazilom.

41:32  Svetlo stezo za sabo dela, da se kaže kakor glava osivela.

41:33  Na zemlji mu ga ni para, njemu, ki je ustvarjen, da bodi brez strahu.

41:34  Vse visoko smelo gleda, kralj je vsem zverem ponosnim.