SloChraska - Job - 3

3:1  Potem odpre Job usta in kolne svoj dan.

3:2  In izpregovori Job in reče:

3:3  Izgine naj dan, ki sem v njem bil rojen, in noč, ki je rekla: Deček je spočet!

3:4  Tisti dan – naj postane teman, ne vprašaj po njem Bog od zgoraj, svit mu ne zasij nikdar!

3:5  Tema in senca smrti naj si ga prisvojita, mrak naj se ušatori nad njim, vse, kar temni dan, naj ga prestraši!

3:6  Tista noč – tema jo prevzemi, naj se ne veseli med dnevi leta, naj ne pride v mesecev število!

3:7  Da, tista noč bodi nerodovitna, veselega glasu ne bodi v njej!

3:8  Prekolnite jo, čarovniki, ki preklinjate dan, ki ste zmožni zbuditi leviatana.

3:9  Potemné naj zvezde njenega somraka, pričakuje naj svetlobe, pa je ne bodi, tudi utripanja jutranje zarje naj ne zagleda:

3:10  zato ker mi ni zaprla materinega telesa, ni skrila nadloge mojim očem.

3:11  Zakaj nisem umrl kar ob rojstvu, izpustil duše, ko sem prišel iz materinega telesa?

3:12  Zakaj sem bil vzet na kolena in zakaj na prsi, da sem sesal?

3:13  Kajti sedaj bi ležal in bi počival in spal – in imel bi pokoj

3:14  s kralji in svetovalci zemlje, ki so si zgradili podrtine,

3:15  ali s knezi, ki so imeli zlata, ki so napolnili hiše svoje s srebrom.

3:16  Ali da bi me sploh ne bilo kakor ni izpovitka, ki so ga zagrebli, kakor otročiči, ki nikdar niso videli luči!

3:17  Tam je nehalo krivičnikov divjanje, tam počivajo, ki jim je opešala moč;

3:18  tam mirno ležé vkup vsi zasužnjenci, ne slišijo več glasu priganjalca.

3:19  Mali in veliki – tam eno je in isto, in hlapec je prost gospodarja svojega.

3:20  Čemu je dal Bog siromaku luč in življenje onim, ki so v bridkosti duše?

3:21  ki čakajo smrti, pa je ni, in hrepene po njej bolj, nego kdor koplje zaklade,

3:22  ki bi se silno veselili in radovali, ko bi našli grob?

3:23  Čemu je luč možu, čigar pot je prikrita in ki ga je Bog ogradil s trnjem?

3:24  Zakaj kadar bi imel jesti, mi je zdihovati, in stokanje moje se razliva kakor voda.

3:25  Kajti česar sem se bal, to je prišlo nadme, česar me je bilo strah, to me je zadelo.

3:26  Ni mi miru, ne pokoja, ne počitka, a nova prihaja bridkost!