SloChraska - Job - 20

20:1  Tedaj odgovori Zofar Naamatec in reče:

20:2  Zato mi odgovarjajo misli moje in zaradi tega sem znotraj razburjen.

20:3  Svarilo, sebi v sramoto, mi je poslušati! A duh moj po razsodnosti svoji mi odgovarja.

20:4  Ne veš li tega, kar je od vekomaj, odkar je bil človek postavljen na zemljo:

20:5  da je zmagoslavje brezbožnih kratko in radost bogapozabnika le za trenotek?

20:6  Najsi celó do neba stopa visokost njegova in glava njegova se dotika oblakov:

20:7  kakor blato njegovo pogine za vselej; kateri so ga videli, poreko: Kje je?

20:8  Kakor sen odleti, in ne bodo ga našli, izgubi se kakor ponočna prikazen.

20:9  Oko ga je ugledalo, a ne bo ga videlo več, in nikdar več ga ne bo gledalo mesto njegovo.

20:10  Njegovi otroci bodo iskali prijaznosti ubogih in njih roke bodo povračale oškodovancem imetje njegovo.

20:11  Kosti so mu bile polne mladostne moči, ta pa zdaj leži ž njim v prahu.

20:12  Čeprav mu je hudoba sladka v ustih in jo skriva pod jezikom svojim,

20:13  jo slastno goji in je noče pustiti, ampak jo zadržuje v grlu svojem:

20:14  vendar se izpremeni hrana v životu njegovem, kačji strup bode v notranjščini njegovi.

20:15  Bogastvo je požrl, pa ga bo izbljuval, iz trebuha mu ga potegne Bog mogočni.

20:16  Sesal je kačji strup: gadji jezik ga usmrti.

20:17  Ne bo gledal veselja svojega v potokih, v tekočih rekah medu in smetane.

20:18  Povrniti mora, kar je pridelal, ne sme tega uživati; primerno imetju, ki ga je pridobil, se ne more veseliti.

20:19  Kajti potrl je in zapustil ubožce, hiše si je siloma vzel, a ne bo jih dozidal.

20:20  Kajti pokoja ni poznal v osrčju svojem, zato ne ohrani ničesar, kar mu je drago.

20:21  Nič ni ušlo njegovi požrešnosti, zato ne bode trpežno blagostanje njegovo.

20:22  Ko bode v obilni obilosti, ga zadene stiska, roka vsakega trpina pride nanj.

20:23  Ko si bo hotel napolniti trebuh, Bog spusti nanj jeze svoje togoto, in deževala bo nanj, njemu v jed.

20:24  Bežal bo pred železnim orožjem, a prestreli ga bronasti lok.

20:25  Izdere pšico, in pride ven iz telesa njegovega, svetlo jeklo iz žolči njegove, strahote ga objamejo.

20:26  Zgolj nesreča je prihranjena za vse zaklade njegove, požre ga ogenj, ki ga človek ne podpihava, požge, kar je preostalo v šatoru njegovem.

20:27  Nebesa razkrijejo njegovo krivico, in zemlja se vzdigne zoper njega.

20:28  Dobiček hiše njegove se spravi vstran, povodenj ga odplavi v dan jeze Božje.

20:29  To je človeku brezbožnemu delež od Boga in dediščina, prisojena mu od Boga mogočnega.