SloChraska - Luke - 15

15:1  Približevali pa so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali.

15:2  In godrnjali so farizeji in pismarji, govoreč: Ta sprejema grešnike in ž njimi jé.

15:3  A on jim pove tole priliko, govoreč:

15:4  Kateri človek izmed vas, ki ima sto ovac in izgubi eno izmed njih, ne pusti devetindevetdeseterih v puščavi, pa gre za izgubljeno, dokler je ne najde?

15:5  In ko jo najde, jo zadene vesel na rame svoje,

15:6  in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim reče: Radujte se z menoj! zakaj našel sem ovco svojo, ki se je bila izgubila.

15:7  Pravim vam, da tako bode radost v nebesih večja nad enim grešnikom, ki se izpokori, nego nad devetindevetdeseterimi pravičnimi, katerim ni treba pokore.

15:8  Ali katera žena, ki ima deset srebrnikov, če izgubi en srebrnik, ne prižge sveče in ne pomete hiše ter išče skrbno, dokler ga ne najde?

15:9  In ko ga najde, skliče prijateljice in sosedinje in reče: Radujte se z menoj! zakaj našla sem srebrnik, ki sem ga bila izgubila.

15:10  Tako, pravim vam, je tudi radost pred angeli Božjimi nad enim grešnikom, ki se izpokori.

15:11  In reče: Neki človek je imel dva sina.

15:12  In mlajši reče očetu: Oče, daj mi del premoženja, ki mi pripada. In razdeli jima premoženje.

15:13  In čez nekoliko dni zbere mlajši sin vse in odpotuje v daljno deželo, in tu raztrosi premoženje svoje, živeč samopašno.

15:14  In ko je bil vse potratil, nastane huda lakota v tisti deželi, in on začne stradati.

15:15  In gre in se pridruži enemu izmed meščanov te dežele; in ta ga pošlje na svoje polje svinje past.

15:16  In želel se je nasititi z rožiči, ki so jih svinje jedle, ali nihče mu jih ni dal.

15:17  Ko pa pride sam v se, reče: Koliko najemnikov očeta mojega ima obilo kruha, jaz pa tu lakote pogibljem!

15:18  Vstanem, pojdem k očetu svojemu in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj!

15:19  nisem več vreden, da bi se sin tvoj imenoval: naredi me kakor enega najemnikov svojih.

15:20  In vstane in gre k očetu svojemu. A ko je bil še daleč, ga ugleda oče njegov in se mu v srce zasmili ter priteče in se oklene vratu njegovega in ga poljublja.

15:21  A sin mu reče: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj, in nisem več vreden, da bi se sin tvoj imenoval.

15:22  Oče pa veli hlapcem svojim: Hitro prinesite najlepšo suknjo in oblecite ga; in denite mu prstan na roko in obuvalo na noge;

15:23  in pripeljite tele pitano in ga zakoljite, in jejmo in se veselimo:

15:24  zakaj ta sin moj je bil mrtev, in je oživel, in izgubljen je bil, in se je našel. In začno se veseliti.

15:25  A starejši sin njegov je bil na polju; in ko se gredoč približa hiši, zasliši godbo in ples

15:26  ter pokliče enega hlapcev in vpraša, kaj bi to bilo.

15:27  On mu pa reče: Brat tvoj je prišel, in oče tvoj je zaklal tele pitano, ker ga je zopet dobil zdravega.

15:28  On pa se razjezi in noče iti noter. Tedaj pride ven oče njegov ter ga prosi.

15:29  On pa odgovori in reče očetu svojemu: Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil zapovedi tvoje, a meni nisi dal nikoli kozliča, da bi se s prijatelji svojimi razveselil.

15:30  Ko je pa prišel ta sin tvoj, ki je zažrl premoženje tvoje z vlačugami, si mu zaklal tele pitano.

15:31  On mu pa reče: Sin, ti si vsekdar pri meni, in vse moje je tvoje.

15:32  Treba pa se je bilo veseliti in radovati, ker je bil ta brat tvoj mrtev in je oživel, in izgubljen je bil in se je našel.