SloChraska - Proverbs - 5

5:1  Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje,

5:2  da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje.

5:3  Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena.

5:4  Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.

5:5  Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene.

5:6  Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega.

5:7  Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust.

5:8  Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene,

5:9  da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku;

5:10  da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.

5:11  In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo,

5:12  in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje!

5:13  Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.

5:14  Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“

5:15  Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca!

5:16  Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki?

5:17  Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred.

5:18  Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje,

5:19  košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!

5:20  Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?

5:21  Kajti pred očmi Gospodovimi so pota vsakega in on meri vse steze njegove.

5:22  Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale.

5:23  Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.