SloChraska - Proverbs - 24

24:1  Ne zavidaj hudobnim ljudem in ne želi bivati ž njimi;

24:2  ker na pogubo misli njih srce in nadlego govore njih ustnice.

24:3  Z modrostjo se hiša zida in z umnostjo se utrdi;

24:4  in po znanju se napolnijo hrami z vsem blagom dragim in prijetnim.

24:5  Mož modri je močan in umni mož utrjuje krepkost svojo.

24:6  Kajti z razumnim vodstvom se boš srečno vojskoval in zmago pridobil z množico svetovalcev.

24:7  Previsoka je neumnežu modrost, pri vratih ne odpre svojih ust.

24:8  Kdor misli kaj hudega storiti, imenovali ga bodo gospodarja spletk.

24:9  Namera neumnosti je greh in zasmehovalec je gnusoba ljudem.

24:10  Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja.

24:11  Otmi nje, ki jih vlečejo v smrt, in ustavi jih, ki gredo na morišče!

24:12  Če praviš: Glej, nismo vedeli tega! – ali ne bode on, ki srca pretehtava, pazil na to, in ki straži dušo tvojo, ne bo vedel tega? In ne povrne li vsakemu po delu njegovem?

24:13  Jej med, sin moj, ker je dober, in čisto strd, sladko tvojemu grlu;

24:14  spoznaj tudi, da je modrost dobra duši tvoji: če si jo dosegel, je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.

24:15  Ne preži, o brezbožnik, na pravičnega prebivališče, ne razdevaj počivališča njegovega!

24:16  Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane, brezbožni pa se zvrnejo v nesrečo.

24:17  Ko pade sovražnik tvoj, ne veseli se, in ko se zgrudi, ne radúj se srce tvoje;

24:18  da ne zagleda Gospod in ne bo hudo v očeh njegovih ter ne obrne od njega v tebe jeze svoje.

24:19  Ne srdi se zaradi hudodelnikov, ne zavidaj brezbožnim:

24:20  kajti prihodnosti ne bode hudemu, brezbožnih svetilnica ugasne.

24:21  Boj se Gospoda, sin moj, in kralja, in z uporniki se ne druži:

24:22  kajti hipoma vstane njih nesreča, in kdo ve, kakšen bode konec njih let?

24:23  Tudi to so izreki modrih: Ozirati se na osebo v sodbi ni dobro.

24:24  Kdor pravi krivičniku: Pravičen si, klela ga bodo ljudstva, mrzeli narodi;

24:25  tistim pa, ki ga karajo, bode prijaznost in pride jim blagoslov dobrega.

24:26  Ustne poljublja, kdor besede prave odgovarja.

24:27  Opravi zunaj delo svoje in pripravi si ga na polju, potem lahko zidaš hišo svojo.

24:28  Ne bodi brez sile priča zoper bližnjega svojega, in zakaj bi varal z ustnami svojimi?

24:29  Ne govóri: Kakor mi je storil, tako mu storim, vsakemu povrnem po delu njegovem.

24:30  Šel sem mimo polja lenega moža in mimo vinograda človeka brezumnega:

24:31  pa glej, plevel ga je docela porastel, s koprivami je bilo pokrito površje njegovo in kamenena ograja njegova je bila podrta.

24:32  Tedaj sem gledal in v srcu preudarjal in, videč to, sem posnel nauk:

24:33  Malo zaspati, malo zadremati, malo roke sklenivši ležati,

24:34  v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.