SloChraska - Proverbs - 6

6:1  Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:

6:2  zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.

6:3  Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!

6:4  Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;

6:5  reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.

6:6  Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:

6:7  nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,

6:8  vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.

6:9  Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?

6:10  Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:

6:11  v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.

6:12  Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,

6:13  mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.

6:14  Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.

6:15  Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.

6:16  Šestero je reči, ki jih sovraži Gospod, in sedmero se jih studi duši njegovi:

6:17  oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,

6:18  srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,

6:19  kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.

6:20  Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;

6:21  privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!

6:22  Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.

6:23  Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,

6:24  da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.

6:25  Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.

6:26  Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.

6:27  Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?

6:28  Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?

6:29  Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

6:30  Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;

6:31  vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.

6:32  A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.

6:33  Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.

6:34  Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.

6:35  Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.