SloChraska - Proverbs - 17

17:1  Boljši je grižljaj suhega kruha s pokojem nego hiša, polna zaklanih živali, s prepirom.

17:2  Umen hlapec bo gospodoval sinu, ki dela sramoto, in delil dediščino med brati.

17:3  Topilnica je za srebro in peč za zlato, srce pa izkuša Gospod.

17:4  Hudobnež pazi na hudobna usta in lažnik rad posluša poguben jezik.

17:5  Kdor zasmehuje ubožca, sramoti Stvarnika njegovega; kdor se veseli nesreče, ne ostane brez kazni.

17:6  Starčkom venec so otrok otroci in ponos sinom njih očetje.

17:7  Nespodobi se neumnežu govor izvrsten, še manj pa plemenitniku govor lažniv.

17:8  Darilo je kakor drag kamen v očeh njega, ki ga prejme: kamor koli se obrne, uspeva.

17:9  Kdor greh zakriva, išče ljubezni, kdor pa stvar ponavlja, loči dobre prijatelje.

17:10  Razumnega se prime eno posvarilo bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka.

17:11  Samo upora išče človek hudoben, zato bo poslan grozoviten poročnik zoper njega.

17:12  Medvedka, ki so ji mladiče vzeli, naj sreča moža, a ne bedak v neumnosti svoji!

17:13  Kdor vrača hudo za dobro, od njegove hiše se ne gane nesreča.

17:14  Začetek prepira je, kakor če kdo vodo pušča iz jeza, zato preden izbruhne, zapústi spor!

17:15  Kdor opravičuje krivičnega in kdor obsoja pravičnega, gnusoba sta Gospodu oba enako.

17:16  Čemu kupnina v roki bedaka? da si kupi modrost? Saj za to nima razuma!

17:17  Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.

17:18  Brezumen človek je, ki udari v roko in se stavi za poroka bližnjemu svojemu!

17:19  Greh ljubi, kdor ljubi prepir, in kdor visoko zida vrata svoja, si pripravlja podrtje.

17:20  Kdor je spačenega srca, ne doseže dobrega, in kdor je prekanjenega jezika, zaide v nesrečo.

17:21  Kdor rodi bedaka, rodi sebi v žalost, in neumnega oče se ne bo veselil.

17:22  Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši.

17:23  Dar izza nedrij skrivaj prejme brezbožnik, da preobrne pota pravičnosti.

17:24  Pred očmi razumnemu je modrost, bedakove oči pa tekajo do krajev zemlje.

17:25  V žalost je očetu svojemu sin bedak in v bridkost porodnici svoji.

17:26  Pokoriti tudi pravičnega ni dobro ali tepsti plemenite zaradi poštenosti.

17:27  Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.

17:28  Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.