SloChraska - Proverbs - 20

20:1  Vino je zasmehovalec, pijača opojna razgrajalec, in kdorkoli se opoteka po njej, si ne izbistri uma.

20:2  Kakor rjovenje leva je strah kraljev; kdor ga zoper sebe razdraži, greši zoper življenje svoje.

20:3  Na čast je možu odjenjati od prepira, kdorkoli pa je neumen, rad se vanj zaplete.

20:4  Lenuh noče orati zaradi zime, zato bo beračil ob žetvi, a ničesar ne dobi.

20:5  Voda globoka je naklep v srcu možá, toda mož razumen mu pride do dna.

20:6  Največ ljudi hvali vsak svojo dobrotljivost, moža pa vseskozi resničnega kdo najde?

20:7  Neprestano hodi v popolnosti svoji pravični, blagor otrokom njegovim za njim!

20:8  Kralj, sedeč na sodnem stolu, razganja z očmi svojimi vse hudo.

20:9  Kdo bi mogel reči: Očistil sem srce svoje, čist sem svojega greha?

20:10  Dvojne uteži in dvojna mera, oboje je enaka gnusoba Gospodu.

20:11  Po dejanjih svojih se dá spoznati tudi deček, je li čisto in je li pošteno delo njegovo.

20:12  Uho, ki sliši, in oko, ki vidi, Gospod je oboje enako naredil.

20:13  Ne ljubi spanja, da ne obubožaš; odpri oči svoje, in nasitiš se kruha.

20:14  „Slabo, slabo je!“ pravi, kdor kupuje kaj, ali ko je odšel, se hvali.

20:15  Zlatá je in biserov obilo, ali najdražje orodje so ustne razumne.

20:16  Vzemi obleko njemu, kdor je bil porok za tujca, in za neznane ljudi ga rubi.

20:17  Sladek je možu prisleparjeni kruh, ali pozneje dobi polna usta peska.

20:18  Sklepi se utrdé s posvetovanjem, in z razumnim vodstvom se le vojskuj!

20:19  Kdor hodi okrog kot obrekovalec, razodeva skrivnost, zato se ne druži ž njim, ki široko odpira usta svoja!

20:20  Njemu, ki preklinja očeta svojega ali mater svojo, ugasne svetilnica v črnih teminah.

20:21  Posest, ki se naglo pridobi v začetku, ne bode blagoslovljena ob koncu svojem.

20:22  Ne reci: Povrnil bom hudo! Čakaj Gospoda, in rešil te bo!

20:23  Gnusoba so Gospodu dvojne uteži in prevarljiva tehtnica ni dobra.

20:24  Od Gospoda so stopinje moževe; človek pa kako naj umeje pot svojo?

20:25  Zadrga je človeku nepremišljeno veleti: Sveti! in po obljubah šele preudarjati.

20:26  Brezbožne razmetava kralj moder in pelje čeznje mlatilno kolo.

20:27  Duh v človeku je Gospodova svetilnica, ki preiskuje vso notranjost telesa.

20:28  Dobrotljivost in zvestoba stražita kralja in z dobrotljivostjo vzdržuje prestol svoj.

20:29  Dika mladeničem je njih moč in starčkom kras siva glava.

20:30  Modrine od ran so zdravilo za hudo in udarci, ki gredo do živega.