SloKJV - Genesis - 32

32:1  Jakob pa je odšel na svojo pot in Božji angeli so ga srečali.

32:2  Ko jih je Jakob zagledal, je rekel: „To je Božja vojska“ in ta kraj je imenoval Mahanájim.

32:3  Jakob je pred seboj poslal poslance k svojemu bratu Ezavu v deželo Seír, Edómovo deželo.

32:4  Zapovedal jim je, rekoč: „Tako boste govorili mojemu gospodu Ezavu: ‚Tvoj služabnik Jakob nam je rekel: ‚Začasno sem bival z Labánom in tam ostal do sedaj.

32:5  Imam vole, osle, trope, sluge in postrežnice. Poslal sem, da povem svojemu gospodu, da lahko najdem milost v tvojem pogledu.‘“

32:6  Poslanci so se vrnili k Jakobu, rekoč: „Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu in tudi on prihaja, da te sreča in z njim štiristo mož.“

32:7  Potem je bil Jakob silno prestrašen in zaskrbljen. Razdelil je ljudstvo, ki je bilo z njim, trope, črede in kamele na dve četi

32:8  in rekel: „Če pride Ezav k eni skupini in jo udari, potem bo druga skupina, ki je ostala, pobegnila.“

32:9  Jakob je rekel: „Oh, Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka, Gospod, ki mi je rekel: ‚Vrni se v svojo deželo in k svojemu sorodstvu in jaz bom dobro postopal s teboj,‘

32:10  sam nisem vreden najmanjše od te milosti in od vse resnice, ki si jo izkazal svojemu služabniku, kajti s svojo palico sem prečkal ta Jordan, sedaj pa sem narastel v dve četi.

32:11  Reši me, prosim te, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke, kajti bojim se ga, da ne bi prišel in udaril mene in matere z otroci.

32:12  In ti praviš: ‚Zagotovo ti bom storil dobro in tvojega potomca naredil kakor morskega peska, ki zaradi množice ne more biti preštet.‘“

32:13  To isto noč je tam prenočil in od tega, kar je prišlo v njegovo roko, je vzel darilo za svojega brata Ezava:

32:14  dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov,

32:15  trideset molznih kamel z njihovimi žrebeti, štirideset govedi, dvajset oslic in deset žrebičkov.

32:16  Izročil jih je v roko svojih služabnikov, vsako čredo posebej. Svojim služabnikom pa je rekel: „Prečkajte pred menoj in pustite prostor med čredo in čredo.“

32:17  Predvsem pa je naročil, rekoč: „Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša, rekoč: ‚Čigav si? In kam greš? In čigavi so ti pred teboj?‘

32:18  Tedaj boš rekel: ‚To so od tvojega služabnika Jakoba. To je darilo poslano k mojemu gospodu Ezavu in glej, tudi on je za nami.‘“

32:19  In tako je ukazal drugemu in tretjemu in vsem, ki so sledili čredam, rekoč: „Na ta način boste govorili Ezavu, ko ga najdete.“

32:20  Poleg tega recite: „Glej, tvoj služabnik Jakob je za nami. Kajti rekel je: ‚Pomiril ga bom z darilom, ki gre pred menoj in zatem bom videl njegov obraz. Mogoče me bo sprejel.‘“

32:21  Tako je šlo darilo pred njim, sam pa je to noč prenočil v skupini.

32:22  Vstal je to noč, vzel svoji dve ženi, svoji dve postrežnici, svojih enajst sinov in prečkal plitvino Jabók.

32:23  Vzel jih je in jih poslal preko potoka in poslal čez, kar je imel.

32:24  Jakob je ostal sam in z njim se je bojeval mož do dnevnega svita.

32:25  Ko je videl, da zoper [Jakoba] ni prevladal, se je dotaknil vdrtine na njegovem stegnu. Vdrtina Jakobovega stegna je bila izpahnjena, kakor [bi] se z njim boril.

32:26  Rekel je: „Pusti me, kajti dan se že svita.“ [Jakob] je rekel: „Ne bom te izpustil, razen če me blagosloviš.“

32:27  Rekel mu je: „Kako ti je ime?“ Rekel je: „Jakob.“

32:28  § Rekel je: „Tvoje ime se ne bo več imenovalo Jakob, temveč Izrael, kajti kot princ si imel moč z Bogom in z ljudmi in si prevladal.“

32:29  Jakob ga je vprašal in rekel: „Povej mi, prosim te, svoje ime.“ Rekel je: „Zakaj je to, da me sprašuješ po mojem imenu?“ In tam ga je blagoslovil.

32:30  Jakob je kraj poimenoval Peniél, kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in moje življenje je ohranjeno.

32:31  Ko je prečkal Penuél, je sonce vstajalo nad njim, on pa je šepal na svojem stegnu.

32:32  Zato Izraelovi otroci ne jedo od kite, ki se krči, ki je na vdrtini stegna, do današnjega dne, ker se je dotaknil vdrtine Jakobovega stegna na kiti, ki se krči.