SloKJV - Genesis - 19

19:1  Zvečer sta k Sódomi prišla dva angela in Lot je sedel pri sódomskih velikih vratih in ker ju je Lot zagledal je vstal, da ju sreča in se je s svojim obrazom upognil k tlom

19:2  ter rekel: „Glejta torej, moja gospoda, vstopita, prosim vaju, v hišo svojega služabnika in ostanita vso noč in umijta svoja stopala in bosta zgodaj vstala ter nadaljevala po svojih poteh.“ Onadva pa sta rekla: „Ne, temveč bova vso noč ostala na ulici.“

19:3  Zelo ju je silil in obrnila sta se k njemu in vstopila v njegovo hišo in naredil jima je gostijo, spekel nekvašeni kruh in so jedli.

19:4  Toda preden so se ulegli, so možje mesta, celó sódomski možje, obdali hišo, tako mladi kakor stari, vse ljudstvo iz vsake četrti

19:5  in klicali k Lotu ter mu rekli: „Kje sta moža, ki sta to noč prišla k tebi? Privedi ju k nam, da ju bomo lahko spoznali.“

19:6  Lot je od vrat odšel k njim in vrata zaprl za seboj

19:7  in rekel: „Prosim vas, bratje, ne storite tako zlobno.

19:8  Glejte torej, imam dve hčeri, ki nista spoznali moža. Naj vam, prosim vas, njiju pripeljem k vam in storite jima, kakor je dobro v vaših očeh. Samo tema možema ne storite ničesar, kajti zato sta prišla pod senco moje strehe.“

19:9  Rekli so: „Umakni se.“ In ponovno so rekli: „Ta pajdaš je prišel, da začasno prebiva in hoče biti sodnik. Torej bomo s teboj postopali slabše kakor z njima.“ In zelo so pritiskali na človeka, celó Lota in se približali, da zlomijo vrata.

19:10  Toda moža sta iztegnila svojo roko in potegnila Lota k njim v hišo ter zaprla vrata.

19:11  Može, ki so bili pri hišnih vratih, pa sta udarila s slepoto, tako male kakor velike, tako da so se utrudili, da bi našli vrata.

19:12  Moža sta rekla Lotu: „Imaš, razen teh tukaj, še koga? Zeta, svoje sinove, svoje hčere in karkoli imaš v mestu, jih privedi iz tega kraja,

19:13  kajti uničila bova ta kraj, ker je njihovo vpitje naraslo pred Gospodovim obličjem in Gospod naju je poslal, da ga uničiva.“

19:14  Lot je odšel ven in svojima zetoma, ki sta poročila njegovi hčeri, spregovoril ter rekel: „Vstanita, pojdita ven iz tega kraja, kajti Gospod bo to mesto uničil.“ Toda videti je bil kakor nekdo, ki je zasmehoval svoja zeta.

19:15  Ko je vstalo jutro, sta angela podvizala Lota, rekoč: „Vstani, vzemi svojo ženo in svoji dve hčeri, ki sta tukaj, da ne bi bil použit v krivičnosti tega mesta.“

19:16  Medtem ko se je obotavljal, sta moža prijela njegovo roko, roko njegove žene in roki njegovih dveh hčera – Gospod mu je bil usmiljen – in odvedla sta ga naprej in ga postavila zunaj mesta.

19:17  In pripetilo se je, ko sta jih privedla daleč naprej, da je rekel: „Pobegnite zaradi svojega življenja. Ne glejte za seboj niti ne ostanite na vsej ravnini. Zbežite h gori, da ne bi bili použiti.“

19:18  Lot pa jima je rekel: „Oh, ne tako, moj Gospod.

19:19  Glej torej, tvoj služabnik je našel usmiljenje v tvojem pogledu in ti si poveličal svojo milost, ki si mi jo pokazal z rešitvijo mojega življenja, jaz pa ne morem pobegniti h gori, da me ne bi zajelo neko zlo in umrem.

19:20  Glej torej, to mesto je blizu, da pobegnem vanj in to je majhno. Oh, dovoli mi pobegniti tja (mar ni to majhno?) in moja duša bo živela.“

19:21  Rekel mu je: „Glej, sprejel sem te tudi glede te stvari, da ne bom uničil tega mesta, za katero si govoril.

19:22  Pohiti, zbeži tja, kajti ničesar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.“ Zato je bilo ime tega mesta imenovano Coar.

19:23  Sonce je vstalo nad zemljo, ko je Lot vstopil v Coar.

19:24  Potem je Gospod na Sódomo in na Gomóro deževal žveplo in ogenj od Gospoda z neba

19:25  in razdejal je ti [dve] mesti, vso ravnino, vse prebivalce mest in to, kar je raslo na tleh.

19:26  Toda njegova žena je za njim pogledala nazaj in postala solnat steber.

19:27  Abraham je vstal zgodaj zjutraj h kraju, kjer je stal pred Gospodom

19:28  in pogledal proti Sódomi in Gomóri in proti vsej deželi ravnine in zagledal in glej, dim dežele se je dvigal kakor dim iz talilne peči.

19:29  In pripetilo se je, ko je Bog uničil mesta ravnine, da se je Bog spomnil Abrahama in Lota poslal iz srede razdejanja, ko je razdejal mesti, v katerih je prebival Lot.

19:30  Lot je iz Coarja odšel navzgor, prebival na gori in njegovi hčeri z njim, kajti bal se je prebivati v Coarju in prebival je v votlini, on in njegovi dve hčeri.

19:31  Prvorojena je rekla mlajši: „Najin oče je star in tukaj ni moškega na zemlji, da pride noter v naju po navadi vse zemlje.

19:32  Pridi, najinega očeta pripraviva piti vino in bova ležali z njim, da lahko ohraniva seme najinega očeta.“

19:33  To noč sta njunega očeta pripravili piti vino in vstopila je prvorojena in ležala s svojim očetom in ni zaznal, ne ko se je ulegla, ne ko je vstala.

19:34  Naslednji dan se je pripetilo, da je prvorojena rekla mlajši: „Glej, sinoči sem bila s svojim očetom. Pripraviva ga tudi to noč piti vino in pojdi ti in lezi z njim, da bova lahko ohranili seme najinega očeta.“

19:35  Tudi to noč sta svojega očeta pripravili piti vino in mlajša je vstala in ležala z njim in ni zaznal, ne ko se je ulegla, ne ko je vstala.

19:36  Tako sta bili obe Lotovi hčeri z otrokom s svojim očetom.

19:37  Prvorojena je rodila sina in njegovo ime imenovala Moáb. Isti je oče Moábcev do današnjega dne.

19:38  Mlajša, tudi ona je rodila sina in njegovo ime imenovala Ben Amí. Isti je oče Amónovih otrok do današnjega dne.