SloKJV - Job - 17

17:1  Moj dih je pokvarjen, moji dnevi so izumrli, zame so pripravljeni grobovi.

17:2  Mar niso tukaj z menoj zasmehovalci? Mar moje oko ne vztraja v njihovem izzivanju?

17:3  Sedaj se ulezi, postavi me v poroštvo s seboj. Kdo je ta, ki bo udaril roki z menoj?

17:4  Kajti njihovo srce si skril pred razumevanjem, zato jih ne boš povišal.

17:5  Kdor svojim prijateljem govori prilizovanja, bodo pešale celo oči njegovih otrok.

17:6  Naredil me je tudi za tarčo posmeha med ljudstvom in poprej sem bil kakor bobnič.

17:7  Tudi moje oko je zatemnjeno zaradi bridkosti in vsi moji udi so kakor senca.

17:8  Pošteni možje bodo osupli ob tem in nedolžni se bo razvnel zoper hinavca.

17:9  § Tudi pravični se bo držal svoje poti, kdor pa ima čiste roke, bo močnejši in močnejši.

17:10  Toda kar se tiče vas vseh, ali se vrnete in torej greste, kajti med vami ne morem najti enega modrega moža.

17:11  Moji dnevi so minili, moji nameni so zlomljeni, celó misli mojega srca.

17:12  Noč spreminjajo v dan, svetloba je kratka zaradi teme.

17:13  Če čakam, je moja hiša grob, svojo posteljo sem postlal v temi.

17:14  Trohnenju sem rekel: ‚Ti si moj oče,‘ ličinki: ‚Ti si moja mati in moja sestra.‘

17:15  Kje je sedaj moje upanje? Glede mojega upanja, kdo ga bo videl?

17:16  Šli bodo dol k zapahom jame, ko je naš skupen počitek v prahu.“