SloKJV - Job - 29

29:1  Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel:

29:2  „Oh, da bi bil kakor v preteklih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval,

29:3  ko je njegova sveča svetila nad mojo glavo in ko sem z njegovo svetlobo hodil skozi temo,

29:4  kakor sem bil v dneh svoje mladosti, ko je bila Božja skrivnost na mojem šotoru,

29:5  ko je bil Vsemogočni še z menoj, ko so bili moji otroci okoli mene,

29:6  ko sem svoje korake umival z maslom in mi je skala izlivala reke olja,

29:7  ko sem šel ven k velikim vratom skozi mesto, ko sem svoj sedež pripravil na ulici!

29:8  Mladeniči so me videli in se skrili in ostareli so se vzdignili in stali.

29:9  Princi so zadržali govorjenje in na svoja usta položili svojo roko.

29:10  Plemiči so ohranili svoj mir in njihov jezik se je prilepil na nebo njihovih ust.

29:11  Ko me je uho zaslišalo, potem me je blagoslovilo in ko me je oko zagledalo, mi je dalo pričevanje,

29:12  ker sem osvobodil reveža, ki je jokal in osirotelega in tistega, ki ni imel nikogar, da mu pomaga.

29:13  Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen, da umre, je prišel nadme. Vdovinem srcu sem storil, da prepeva od radosti.

29:14  Nadel sem si pravičnost in ta me je oblekla. Moja sodba je bila kakor svečano oblačilo in diadem.

29:15  Bil sem oči slepemu in stopala hromemu.

29:16  Bil sem oče revnemu in zadevo, ki je nisem poznal, sem preiskal.

29:17  Zlomil sem čeljusti zlobnih in izpulil plen iz njegovih zob.

29:18  Potem sem rekel: ‚Umrl bom v svojem gnezdu in svoje dneve bom pomnožil kakor pesek.‘

29:19  Moja korenina je bila razprostrta pri vodah in rosa je vso noč ležala na moji mladiki.

29:20  Moja slava je bila sveža v meni in moj lok je bil obnovljen v moji roki.

29:21  Možje so mi prisluhnili, čakali in molčali ob mojem nasvetu.

29:22  Po mojih besedah niso ponovno spregovorili in moj govor je rosil nanje.

29:23  Name so čakali kakor na dež in svoja usta so široko odprli kakor za pozni dež.

29:24  Če sem se jim smejal, temu niso verjeli. Svetlobe mojega obličja niso zavrgli.

29:25  Izbral sem njihovo pot in sedel [kot] vodja in prebival kakor kralj v vojski, kakor nekdo, ki tolaži žalovalce.