SloKJV - Job - 31

31:1  Sklenil sem zavezo s svojimi očmi. Zakaj naj bi potem mislil na devico?

31:2  Kajti kakšen delež od Boga je od zgoraj? In kakšna dediščina od Vsemogočnega od zgoraj?

31:3  Mar ni uničenje za zlobne? In posebna kazen za delavce krivičnosti?

31:4  Mar on ne vidi mojih poti in šteje vse moje korake?

31:5  Če sem hodil z ničnostjo ali če je moje stopalo hitelo k prevari,

31:6  naj bom stehtan na pravilni tehtnici, da Bog lahko spozna mojo neokrnjenost.

31:7  Če se je moj korak obrnil iz poti in je moje srce hodilo za mojimi očmi in če se je kakršenkoli madež prilepil na moje roke,

31:8  potem naj jaz sejem in naj drug jé. Da, naj bo moje potomstvo izkoreninjeno.

31:9  Če je bilo moje srce zavedeno z žensko, ali če sem prežal pri vratih svojega soseda,

31:10  potem naj moja žena melje drugemu in naj se drugi sklanjajo nad njo.

31:11  Kajti to je grozoten zločin. Da, to je krivičnost, ki naj se kaznuje s sodniki.

31:12  Kajti to je ogenj, ki použiva v uničenje in bi izkoreninil ves moj donos.

31:13  Če sem preziral zadevo svojega sluga ali svoje dekle, ko so se pričkali z menoj,

31:14  kaj bom potem storil, ko se dvigne Bog? In ko on obiskuje, kaj naj mu odgovorim?

31:15  Mar ni on, ki me je naredil v maternici, naredil njega? Ali naju ni eden oblikoval v maternici?

31:16  Če sem uboge zadržal pred njihovo željo, ali očem vdove storil, da opešajo,

31:17  ali sem sam pojedel svoj grižljaj in osiroteli ni jedel od njega

31:18  (kajti od moje mladosti je bil vzgajan z menoj, kakor z očetom in usmerjal sem jo od maternice svoje matere),

31:19  če sem gledal kogarkoli giniti zaradi pomanjkanja obleke ali kateregakoli revnega brez pokrivala,

31:20  če me njegova ledja niso blagoslovila in če ni bil ogret z runom moje ovce;

31:21  če sem povzdignil svojo roko zoper osirotelega, ko sem videl svojo pomoč v velikih vratih,

31:22  potem naj moj laket pade od moje lopatice in moj laket [naj] bo odlomljen od kosti.

31:23  Kajti uničenje od Boga mi je bilo strahota in zaradi razloga njegovega visočanstva ne bi mogel zdržati.

31:24  Če sem zlato naredil za svoje upanje ali sem čistemu zlatu rekel: ‚Ti si moje zaupanje,‘

31:25  če sem se veselil, ker je bilo moje premoženje veliko in ker je moja roka veliko pridobila,

31:26  če sem pogledal sonce, ko je sijalo ali luno hoditi v sijaju

31:27  in je bilo moje srce skrivno premamljeno, oziroma so moja usta poljubila mojo roko?

31:28  Tudi to bi bila krivičnost, da bi bil kaznovan od sodnika, kajti jaz bi zanikal Boga, ki je zgoraj.

31:29  Če sem se veselil ob uničenju tistega, ki me je sovražil ali sem se povzdignil, ko ga je našlo zlo,

31:30  niti svojim ustom nisem dopustil, da grešijo z želenjem prekletstva njegovi duši.

31:31  Če možje mojega šotora niso rekli: ‚Oh, da bi imeli njegovo meso! Ne moremo biti zadovoljni.‘

31:32  Tujec ni prenočeval na ulici, temveč sem svoja vrata odprl popotniku.

31:33  Če sem svoje prestopke pokril kakor Adam, s skrivanjem svoje krivičnosti v svojem naročju,

31:34  ali sem se bal velike množice, ali me straši zaničevanje družin, da molčim in nisem šel izpred vrat?

31:35  Oh, da bi me nekdo poslušal! Glej, moja želja je, da bi mi Vsemogočni odgovoril in da bi moj nasprotnik napisal knjigo.

31:36  Zagotovo bi to vzel na svojo ramo in si to privezal kot krono.

31:37  Prikazal bi mu število mojih korakov. Kakor princ bi šel blizu k njemu.

31:38  Če moja dežela joka zoper mene ali da se njene brazde podobno pritožujejo,

31:39  če sem brez denarja pojedel njene sadove ali sem njenim lastnikom povzročil, da izgubijo svoje življenje,

31:40  naj osat raste namesto pšenice in smrdljiv plevel namesto ječmena.“ Jobove besede so končane.