SloKJV - Job - 41

41:1  Zmoreš s kavljem izvleči leviatána? Ali njegov jezik z vrvico, katero spuščaš dol?

41:2  Ali lahko zatakneš kavelj v njegov nos? Ali njegovo čeljust prebodeš z [ribiško] ostjo.

41:3  Mar ti bo delal mnoge ponižne prošnje? Ti bo govoril nežne besede?

41:4  Bo sklenil zavezo s teboj? Ga boš vzel za služabnika na veke?

41:5  Se boš igral z njim kakor s ptico? Ali ga hočeš zvezati za svoje dekle?

41:6  Ali bodo družabniki iz njega naredili gostijo? Ga bodo razdelili med trgovce?

41:7  Lahko njegovo kožo napolniš z bodečimi žicami? Ali njegovo glavo z ribjimi sulicami?

41:8  Svojo roko položi nanj, spomni se bitke, ne stori tega ponovno.

41:9  Glej, njegovo upanje je zaman. Ali ne bo nekdo vržen dol, celo ko ga zagleda?

41:10  Nihče ni tako pogumen, da bi si ga drznil razvneti. Kdo je potem zmožen stati pred menoj?

41:11  Kdo mi je preprečil, da bi mu poplačal? Karkoli je pod celotnim nebom, je moje.

41:12  Ne bom prikril njegovih delov, niti njegove moči, niti njegovega lepega razmerja.

41:13  Kdo lahko odkrije obraz njegove obleke? Ali kdo lahko pride k njemu, s svojo dvojno uzdo?

41:14  Kdo lahko odpre vrata njegovega obraza? Njegovi zobje na vsaki strani so strašni.

41:15  Njegove luske so njegov ponos, skupaj spete kakor z ozkim pečatom.

41:16  Ena je blizu druge, da zrak ne more priti med njiju.

41:17  Združene so druga z drugo, držijo se skupaj, da ne morejo biti ločene.

41:18  Ob njegovem kihanju sije svetloba in njegove oči so podobne jutranjim vekam.

41:19  Iz njegovih ust izhajajo plameni in iskre se sipljejo ven.

41:20  Iz njegovih nosnic gre dim, kakor iz vrelega lonca ali kotla.

41:21  Njegov dih prižge ogorke in plamen izhaja iz njegovih ust.

41:22  V njegovem vratu ostaja moč in bridkost je pred njim spremenjena v radost.

41:23  Luskine njegovega mesa so združene skupaj. V sebi so trdne, ne morejo se omajati.

41:24  Njegovo srce je čvrsto kakor kamen. Da, tako trdo kakor košček spodnjega mlinskega kamna.

41:25  Ko se vzdiguje, so mogočni prestrašeni. Zaradi zlomov se očiščujejo.

41:26  Meč tistega, ki seže proti njemu, ne more obstati, niti sulica, niti puščica, niti brezrokavna verižna srajca.

41:27  Železo ceni kakor slamo in bron kakor trohnel les.

41:28  Puščica ga ne more spraviti v beg. Kamni iz prače so mu spremenjeni v strnišče.

41:29  Puščice so štete kakor strnišče. Smeji sem ob tresenju sulice.

41:30  Ostro kamenje je pod njim. Po blatu razširja ostre špičaste stvari.

41:31  Globinam napravlja, da vrejo kakor lonec. Morje dela podobno loncu mazila.

41:32  On dela stezo, da sije za njim. Nekdo bi mislil, da bo globina osivela.

41:33  Na zemlji ni njemu podobnega, ki je narejen brez strahu.

41:34  Gleda vse visoke stvari. Kralj je nad vsemi ponosnimi otroci.“