SloKJV - Job - 14

14:1  Človek, ki je rojen iz ženske, je malo-dneven in poln težav,

14:2  poganja kakor cvet in je odtrgan, odleti tudi kakor senca in ne nadaljuje.

14:3  Mar odpiraš svoje oči nad takšnim in me s seboj vodiš na sodbo?

14:4  Kdo lahko privede čisto stvar iz nečiste? Niti eden.

14:5  Ker so njegovi dnevi določeni, je število njegovih mesecev s teboj, ti si določil njegove meje, ki jih ne more prestopiti.

14:6  Obrni se od njega, da lahko počiva, dokler ne bo dovršil svojega dneva kakor najemnik.

14:7  Kajti upanje je za drevo, če je posekano, da bo ponovno pognalo in da njegove nežne veje ne bodo odnehale.

14:8  Čeprav se njegova korenina v zemlji postara in njegov štor umre v zemlji,

14:9  vendar preko vonja vode vzbrsti in požene veje kakor rastlina.

14:10  Toda človek umre in obleži. Da, človek izroči duha in kje je?

14:11  Kakor vode izhlapevajo iz morja in se poplava izsušuje in posuši,

14:12  tako se človek uleže in ne vstane. Dokler ne bo več nebesnega oboka, se ne bodo prebudili niti ne bodo dvignjeni iz svojega spanja.

14:13  Oh, da bi me hotel skriti v grob, da bi me varoval na skrivnem, dokler tvoj bes ne mine, da bi mi določil določeni čas in me spomnil!

14:14  Če človek umre, mar bo ponovno živel? Vse dni svojega določenega časa bom čakal, dokler ne pride moja sprememba.

14:15  Klical boš in jaz ti bom odgovoril, imel boš željo po delu svojih rok.

14:16  Kajti sedaj šteješ moje korake. Mar ne paziš nad mojim grehom?

14:17  Moj prestopek je zapečaten v mošnji in ti zašiješ mojo krivičnost.

14:18  Zagotovo padajoča gora pride v nič in skala je odstranjena iz svojega kraja.

14:19  Vode brusijo kamne. Ti izpiraš stvari, ki rastejo ven iz zemeljskega prahu in ti uničuješ upanje človeka.

14:20  Na veke prevladuješ zoper njega in on premine. Spreminjaš njegovo obličje in ga pošiljaš proč.

14:21  Njegovi sinovi so prišli v čast in on tega ne ve. Ponižani so, toda tega ne zaznava o njih.

14:22  Toda njegovo meso na njem bo imelo bolečino in njegova duša znotraj njega bo žalovala.“