SloKJV - Job - 12

12:1  Job je odgovoril in rekel:

12:2  „Brez dvoma ste vi samo ljudje in modrost bo umrla z vami.

12:3  Toda jaz imam razumevanje prav tako kakor vi. Nisem slabši od vas. Da, kdo ne pozna takšnih stvari kakor so te?

12:4  Jaz sem kakor nekdo, zasmehovan od svojega bližnjega, ki kliče k Bogu in ta mu odgovarja. Pravičen človek je zasmehovan do norčevanja.

12:5  § Kdor je pripravljen, da zdrsne s svojimi stopali, je kakor svetilka, prezirana v mislih tistega, ki je ohol.

12:6  Šotori roparjev uspevajo in tisti, ki izzivajo Boga, so varni; v čigar roko Bog obilno prinaša.

12:7  Toda vprašaj sedaj živali in te bodo poučile in perjad neba in ti bodo povedale.

12:8  Ali govori zemlji in ta te bo poučila in morske ribe ti bodo oznanile.

12:9  Kdo ne spoznava v vsem tem, da je to naredila Gospodova roka?

12:10  V čigar roki je duša vsake žive stvari in dih vsega človeštva.

12:11  Mar uho ne preizkuša besed? In usta ne okusijo njegove hrane?

12:12  S starcem je modrost, in v dolžini dni razumnost.

12:13  Z njim je modrost in moč, on ima nasvet in razumnost.

12:14  Glej, on poruši in to ne more biti ponovno zgrajeno. On zapre človeka in ne more biti odpiranja.

12:15  Glej, on zadržuje vode in se posušijo. On jih prav tako pošilja ven in razrijejo zemljo.

12:16  Z njim je moč in modrost, prevarani in slepar sta njegova.

12:17  Svetovalce odvede oplenjene in sodnike dela bedake.

12:18  Kraljem razvezuje vez in njihova ledja opasuje s pasom.

12:19  § Prince odvede oplenjene in podira močne.

12:20  Odstranja govor zanesljivih in odvzema razumnost ostarelih.

12:21  Na prince izliva zaničevanje in slabi moč močnih.

12:22  Odkriva globoke stvari teme in na svetlobo prinaša smrtno senco.

12:23  Povečuje narode in jih uničuje. Razširja narode in jih ponovno vodi v suženjstvo.

12:24  Odvzema srce vodjem ljudstva zemlje in jim povzroča, da tavajo v divjini, kjer ni poti.

12:25  Tipajo v temi brez svetlobe in on jim povzroča, da se opotekajo kakor pijan človek.