SloKJV - Job - 24

24:1  Zakaj, videč, da časi niso skriti pred Vsemogočnim, tisti, ki ga ne poznajo, vidijo njegove dni?

24:2  Nekateri odstranjujejo mejnike, na silo odvedejo trope in se hranijo z njimi.

24:3  Odvedli so osla osirotelemu, vdovinega vola so vzeli za jamstvo.

24:4  Pomoči potrebnega odvrnejo iz poti. Revni na zemlji se skupaj skrivajo.

24:5  Glej, kakor divji osli v puščavi gredo naprej k svojemu delu. Ob zori se dvigajo za plenom, divjina zanje in za njihove otroke obrodi hrano.

24:6  Žanjejo vsak svoje žito na polju, in zbirajo trgatev zlobnih.

24:7  Nagim povzročajo, da prenočujejo brez oblačil, da v mrazu nimajo nobenega pokrivala.

24:8  Mokri so od nalivov iz gora in se oklepajo skale v želji po zatočišču.

24:9  Siroto trgajo od prsi in jemljejo jamstvo revnemu.

24:10  Povzročajo mu, da hodi nag, brez obleke in jemljejo snop pred lačnim,

24:11  ki dela olje znotraj njihovih zidov in mendra njihove vinske stiskalnice, pa trpi žejo.

24:12  Iz mesta stokajo ljudje in duša ranjenega vpije, vendar Bog nanje ne polaga nespametnosti.

24:13  Oni so izmed tistih, ki se upirajo svetlobi. Ne poznajo njenih poti niti ne ostajajo na njenih stezah.

24:14  Morilec vstaja s svetlobo, ubija uboge in pomoči potrebne in v noči je kakor tat.

24:15  Tudi oko zakonolomca čaka na mrak, rekoč: ‚Nobeno oko me ne bo videlo‘ in skriva svoj obraz.

24:16  V temi kopljejo skozi hiše, ki so si jih označili podnevi. Ne poznajo svetlobe.

24:17  Kajti jutro jim je celo kakor senca smrti. Če jih kdo prepozna, so v strahotah smrtne sence.

24:18  Nagel je kakor vode. Njihov delež je preklet na zemlji. Ne gleda poti v vinograde.

24:19  Suša in vročina použijeta snežne vode, tako grob tiste, ki so grešili.

24:20  Maternica ga bo pozabila, ličinka se bo medéno hranila na njem. Ne bo se ga več spominjalo in zlobnost bo zlomljena kakor drevo.

24:21  Z jalovo, ki ne rojeva, postopa hudobno in ne dela dobrega vdovi.

24:22  § S svojo močjo priteguje tudi mogočne. On vstaja in noben človek ni prepričan v življenje.

24:23  Čeprav mu je dano, da bi bil na varnem, kjer počiva, so vendar njegove oči na njihovih poteh.

24:24  Povišani so za malo časa, toda izginejo in so ponižani. Vzeti so iz poti kakor vsi drugi in odsekani kakor vrhovi žitnega klasja.

24:25  Če ne bi bilo to sedaj tako, kdo me bo naredil za lažnivca in moj govor naredil brez vrednosti?“