SloKJV - Job - 27

27:1  Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel:

27:2  „Kakor Bog živi, ki je odvzel mojo sodbo in Vsemogočni, ki je nadlegoval mojo dušo,

27:3  ves čas je moj dih v meni in Božji duh je v mojih nosnicah,

27:4  moje ustnice ne bodo govorile zlobnosti niti moj jezik ne bo izrekel prevare.

27:5  Bog ne daj, da bi vas opravičil. Dokler ne umrem, svoje neokrnjenosti ne bom odstranil od sebe.

27:6  Svojo pravičnost trdno držim in je ne bom izpustil. Moje srce me ne bo grajalo, tako dolgo dokler živim.

27:7  Naj bo moj sovražnik kakor zlobnež in kdor se dviguje zoper mene kakor nepravičnež.

27:8  § Kajti kaj je upanje hinavca, čeprav on pleni, medtem ko Bog odvzema njegovo dušo?

27:9  Mar bo Bog slišal njegov jok, ko pride nadenj stiska?

27:10  Mar se bo razveseljeval v Vsemogočnem? Mar bo vedno klical k Bogu?

27:11  Učil te bom z Božjo roko. Tega, kar je z Vsemogočnim, ne bom prikrival.

27:12  Glejte, vi vsi ste to videli, zakaj ste potem vsi skupaj tako prazni?

27:13  To je delež zlobnega moža z Bogom in dediščina zatiralcev, ki jo bodo prejeli od Vsemogočnega.

27:14  Če bodo njegovi otroci pomnoženi, je to za meč in njegovo potomstvo ne bo nasičeno s kruhom.

27:15  Tisti, ki preostanejo od njega, bodo pokopani v smrt in njegove vdove ne bodo jokale.

27:16  Čeprav je kopičil srebra kakor prahu in si pripravlja oblačila kakor iz ila,

27:17  to lahko pripravlja, toda pravični si bo to nadel in nedolžni bo razdelil srebro.

27:18  Svojo hišo gradi kakor molj in kakor šotor, ki ga postavlja čuvaj.

27:19  Bogataš se bo ulegel, toda ne bo zbran, odpira svoje oči in ga ni.

27:20  Strahote ga zgrabijo kakor vode, vihar ga ukrade v noči.

27:21  Vzhodnik ga odnaša proč in on odhaja, kakor vihar ga vrže iz njegovega kraja.

27:22  Kajti Bog bo vrgel nanj in ne bo prizanesel, želel so bo pobegniti iz njegove roke.

27:23  Ljudje bodo s svojimi rokami ploskali nad njim in ga izžvižgali iz njegovega kraja.