SloChraska - Job - 4

4:1  In odgovori Elifaz Temančan in reče:

4:2  Če poskusimo govoriti s teboj, morda ti bo nadležno? Ali kdo se more zdržati govora?

4:3  Glej, mnoge si učil in trudne roke si krepčal.

4:4  Besede tvoje so bodrile omahujoče, in šibeča se kolena si utrjeval.

4:5  A ker je sedaj nad tebe prišlo, ti je bridko, in ker je tebe zadelo, si se prestrašil.

4:6  Ni li tvoja bogaboječnost upanje tvoje in popolnost potov tvojih nada tvoja?

4:7  Spomni se, prosim te, kdo je kdaj poginil nedolžen, kje so zatrli poštenjake?

4:8  Kolikor sem videl jaz: tisti, ki orjejo krivico in sejejo nesrečo, jo tudi žanjejo.

4:9  Od diha Božjega ginejo, in sapa jeze njegove jih pokončava.

4:10  Rjovenje leva, glas ljutega leva utihne, in zobje levičevi bodo strti;

4:11  krepek lev pogine, ker nima plena, in levinjina mladina se mora razkropiti.

4:12  In mene je skrivoma došla beseda, uho moje je ujelo njeno šepetanje;

4:13  v premišljevanju, ki ga sprožijo nočne prikazni, ko trdno spanje objema ljudi:

4:14  strah me je obšel in trepet, in vse kosti moje so se pretresle;

4:15  kajti duh je šel mimo mene – vstali so pokoncu lasje telesa mojega.

4:16  Ustopil se je, a nisem mu spoznal obraza, podoba mi je bila pred očmi, šepet in glas sem začul:

4:17  „Je li smrtnik pravičen pred Bogom ali mož čist pred Stvarnikom svojim?

4:18  Glej, hlapcem svojim ne upa in angele svoje lahko okrivi zmote:

4:19  koliko bolj one, ki prebivajo v ilovih hišah, ki jim je podlaga v prahu, ki jih je lahko zatreti kakor molje!

4:20  Od jutra do večera se stro, in preden kdo opazi, izginejo za vekomaj.

4:21  Ni li tako? Ko se jim izdere vrv, ki veže njih šator telesni, umirajo, in to brez modrosti.“