SloChraska - Psalms - 139

139:1  {Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Gospod, preiskal si me in me poznaš!

139:2  Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč.

139:3  Hojo mojo in ležo mojo zasleduješ in znana so ti vsa pota moja.

139:4  Ko ni še beseda na jeziku mojem, glej, Gospod, jo poznaš docela.

139:5  Zadaj in spredaj me obdajaš in name pokladaš roko svojo.

139:6  Taka vednost je prečudovita zame, visoka je, ne morem je doseči.

139:7  Kam naj grem pred duhom tvojim, ali kam naj bežim pred tvojim obličjem?

139:8  Ko bi stopil na nebesa, tam si ti, ali bi ležišče si izbral v kraju mrtvih, tudi ondi si.

139:9  Ko bi si vzel zarje peruti in odletel prebivat ob najzadnjem kraju morja,

139:10  tudi tja bi me spremljala roka tvoja in zgrabila bi me desnica tvoja.

139:11  Ko bi pa rekel: Teme me bodo vsaj pokrile in svetloba okoli mene postane naj noč –

139:12  tudi teme ti ne morejo ničesar omračiti, noč ti je svetla kakor dan, temina ti je kakor noč.

139:13  Zakaj ti si imel v lasti ledice moje, stkal si me v telesu matere moje.

139:14  Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.

139:15  Ni ti bilo skrito okostje moje, ko sem bil ustvarjen na skrivnem, umetno narejen, kakor v zemlje globočinah.

139:16  Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih ni bil napočil.

139:17  Zatorej kako so mi dražestne misli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so njih števila!

139:18  Hotel bi jih našteti, a več jih je od peska; kadar se zdramim, sem z mislimi še pri tebi.

139:19  O da bi pokončal, o Bog, brezbožnika! In vi, možje krvoločni: Poberite se izpred mene!

139:20  Kajti zoper tebe govoré pregrešno, tvoje ime rabijo za laž tvoji sovražniki.

139:21  Ali naj bi ne sovražil, o Gospod, sovražilcev tvojih, ali naj mi ne mrzé, ki se vzpenjajo zoper tebe?

139:22  S skrajnim sovraštvom jih sovražim, za neprijatelje so meni.

139:23  Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje, izkusi me in spoznaj misli moje,

139:24  in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje, in vodi me po večnem potu.