SloChraska - John - 13

13:1  Pred praznikom velikonočnim pa, ko je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da prejde s tega sveta k Očetu: ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca.

13:2  In pri večerji, ko je že bil hudič Judu Simonovemu Iškariotu dal v srce, naj ga izda,

13:3  vstane Jezus, vedoč, da mu je dal Oče vse v roke, in da je od Boga izšel in k Bogu gre,

13:4  od večerje in sleče oblačilo in vzame prt ter se opaše.

13:5  Potem vlije vode v medenico in začne umivati učencem noge in otirati s prtom, ki je bil ž njim opasan.

13:6  Pride torej k Simonu Petru. On mu reče: Gospod, ti mi boš umival noge?

13:7  Jezus odgovori in mu reče: Kar jaz delam, ti sedaj ne veš, ali zvedel boš potem.

13:8  Reče mu Peter: Ne boš mi umival nog, na vekomaj ne! Odgovori mu Jezus: Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.

13:9  Reče mu Simon Peter: Gospod, ne samo nog mojih, ampak tudi roke in glavo!

13:10  Reče mu Jezus: Kdor je bil v kopeli umit, ne potrebuje, samo da si noge umije, sicer je ves čist; in vi ste čisti, ali ne vsi.

13:11  Poznal je namreč izdajalca svojega; zato je rekel: Niste vsi čisti.

13:12  Ko jim je torej umil noge in je vzel oblačilo svoje, sede zopet za mizo in jim reče: Veste li, kaj sem vam storil?

13:13  Vi me zovete: Učenik in Gospod, in prav pravite; kajti to tudi sem.

13:14  Če sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste dolžni tudi vi drug drugemu umivati noge.

13:15  Zgled sem vam dal namreč, da tudi vi delajte tako, kakor sem vam jaz storil.

13:16  Resnično, resnično vam pravim: Hlapec ni večji od gospodarja svojega, tudi poslanec ni večji nego tisti, ki ga je poslal.

13:17  Ako to veste, blagor vam, če to delate.

13:18  Ne govorim o vseh vas; jaz vem, katere sem izvolil. Ali izpolniti se mora pismo: „Ta, ki jé z menoj kruh, je vzdignil peto svojo zoper mene.“

13:19  Že sedaj vam to pravim, preden se je zgodilo, da verujete, kadar se zgodi, da sem jaz.

13:20  Resnično, resnično vam pravim: Kdor ga sprejme, kogarkoli pošljem, sprejme mene; kdor pa sprejme mene, sprejme tega, ki me je poslal.

13:21  Ko je Jezus to povedal, se razžalosti v duhu, ter zatrdi in reče: Resnično, resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda.

13:22  Učenci se tedaj spogledujejo med seboj, pomišljujoč, o katerem pravi.

13:23  Slonel je pa za mizo na naročju Jezusovem eden učencev njegovih, ki ga je Jezus ljubil.

13:24  Simon Peter torej namigne temu in mu reče: Povej nam, kdo je, o katerem pravi.

13:25  On se nasloni, kakor je, Jezusu na prsi ter mu reče: Gospod, kdo je?

13:26  Jezus odgovori: Ta je, ki mu grižljaj omočim in podam. Omočivši torej grižljaj, ga vzame in poda Judu Simonovemu Iškariotu.

13:27  In za grižljajem - tedaj vnide vanj satan. Jezus mu torej veli: Kar delaš, stori hitro.

13:28  Tega pa ni razumel nobeden za mizo sedečih, čemu mu je to rekel.

13:29  Nekateri so namreč mislili, ker je Juda mošnjo imel, da mu Jezus pravi: Nakupi, kar nam je treba za praznik: ali da naj dá kaj ubogim.

13:30  Vzemši torej grižljaj, odide takoj; bila je pa noč.

13:31  Ko je torej odšel, reče Jezus: Sedaj je Sin človekov oslavljen, in Bog je oslavljen v njem.

13:32  Če je Bog oslavljen v njem, ga tudi Bog oslavi v sebi, in precej ga oslavi.

13:33  Otročiči, še malo časa sem z vami. Iskali me boste, a kakor sem Judom povedal: kamor jaz grem, vi ne morete priti, tako pravim sedaj tudi vam.

13:34  Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj.

13:35  V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.

13:36  Reče mu Simon Peter: Gospod, kam greš? Jezus odgovori: Kamor grem, ne moreš zdaj iti za menoj; pozneje pa pojdeš za menoj.

13:37  Reče mu Peter: Gospod, zakaj ne morem sedaj iti za teboj? Življenje svoje dam zate.

13:38  Jezus odgovori: Življenje svoje daš zame? Resnično, resnično ti pravim: Petelin ne zapoje, dokler me trikrat ne zatajiš.