SloChraska - Job - 10

10:1  Duši moji se gnusi življenje; zato naj tožba moja teče, govoril bodem v bridkosti duše svoje.

10:2  Rečem Bogu: Ne obsojaj me; povej mi, zakaj se prepiraš z menoj?

10:3  Ti li dobro de, da tlačiš, da zametaš rok svojih delo, s svetlobo pa obsevaš namero brezbožnih?

10:4  Imaš li oči mesene, ali pa vidiš, kakor človek vidi?

10:5  So li dnevi tvoji kakor dnevi smrtnika, ali leta tvoja omejena kakor dnevi človeka?

10:6  da vprašuješ tako po krivdi moji in greh moj zasleduješ,

10:7  dasi veš, da nisem kriv in da nikogar ni, ki more oteti iz tvoje roke!

10:8  Roke tvoje so me upodobile in naredile vsega, kakor sem kroginkrog – in sedaj me zatiraš?

10:9  Spomni se vendar, da si me kakor glino napravil, in hočeš me zopet vrniti v prah?

10:10  Me li nisi kakor mleko ulil in strdil kakor sir?

10:11  S kožo in mesom si me oblekel, s kostmi in kitami si me prepletel.

10:12  Življenje in milost si mi daroval in s svojo skrbjo mi duha varoval.

10:13  A tole si skrival v srcu svojem, vem, da ti je bilo to v mislih:

10:14  ako bom grešil, da name boš strogo pazil in krivde moje me ne boš oprostil.

10:15  Ako sem krivično ravnal, gorje mi! in čeprav bi bil pravičen, si ne upam povzdigniti glave, nasičen sramote in zroč bedo svojo.

10:16  In ako bi povzdignil glavo, podil me boš kakor lev in zopet izkazoval čudovito moč svojo na meni;

10:17  vnovič postaviš priče svoje proti meni in pomnožiš nevoljo svojo zoper mene, vedno nova krdela in vojske boš pošiljal nadme.

10:18  Zakaj si mi dal priti iz materinega telesa? Naj bi bil umrl in nobeno oko me ne bi bilo videlo!

10:19  Naj bi bil, kakor bi ne bil živel nikdar, od materinega telesa naj bi bil prenesen v grob!

10:20  Ni li dni mojih malo? Odnehaj, obrni se od mene, da se malo razvedrim,

10:21  preden odidem, odkoder se ne vrnem, v deželo temine in smrtne sence,

10:22  v deželo temnejšo od mraka, kjer je le senca smrti in nered, kjer noč najbolj črna se šteje za svetlost.