SloKJV - Job - 11

11:1  Potem je odgovoril Cofár Naámčan in rekel:

11:2  „Mar ne bo množica besed odgovorjena? Mar naj bo mož poln govora opravičen?

11:3  Mar naj tvoje laži naredijo možem, da molčijo? In ko zasmehuješ ali te noben človek ne bo osramotil?

11:4  Kajti rekel si: ‚Moj nauk je čist in jaz sem čist v tvojih očeh.‘

11:5  Toda oh, da bi Bog spregovoril in zoper tebe odprl svoje ustnice

11:6  in da bi ti pokazal skrivnosti modrosti, da so dvojne temu kar je! Vedi torej, da Bog od tebe terja manj kakor zasluži tvoja krivičnost.

11:7  Mar lahko z iskanjem najdeš Boga? Mar lahko do popolnosti spoznaš Vsemogočnega?

11:8  To je tako visoko kakor nebo. Kaj lahko storiš? Globlje kakor pekel. Kaj lahko spoznaš?

11:9  § Njegova mera je daljša kakor zemlja in širša kakor morje.

11:10  Če odseka in zapre ali zbere skupaj, kdo ga potem lahko ovira?

11:11  Kajti pozna praznoglave ljudi. Tudi zlobnost vidi. Mar ne bo potem to preudaril?

11:12  Kajti praznoglav človek bi bil moder, čeprav bi bil človek podoben divjemu osličjem žrebetu.

11:13  Če pripraviš svoje srce in svoje roke iztegneš k njemu,

11:14  če je krivičnost v tvoji roki, jo odloži daleč proč in naj zlobnost ne prebiva v tvojih šotorih.

11:15  Kajti potem boš povzdignil svoj obraz brez madeža. Da, neomajen boš in se ne boš bal,

11:16  ker boš pozabil svojo bedo in se jo boš spominjal kakor vode, ki tečejo mimo,

11:17  in tvoja starost bo jasnejša kakor opoldan, svetil boš naprej, ti boš kakor jutro.

11:18  Ti boš varen, ker je upanje. Da, kopal boš okoli sebe in svoj počitek si boš vzel v varnosti.

11:19  § Tudi ulegel se boš in nihče te ne bo strašil. Da, mnogi te bodo obžalovali.

11:20  Toda oči zlobnih bodo odpovedale in ne bodo pobegnili in njihovo upanje bo kakor izročitev duha.“