SloChraska - Job - 32

32:1  In oni trije možje so nehali odgovarjati Jobu, ker je bil pravičen v svojih očeh.

32:2  Tedaj se vname jeza Elihuju, sinu Barakela, Buzovcu, iz rodovine Ramove; zoper Joba se mu vname jeza, ker je sebe bolj opravičeval nego Boga.

32:3  Tudi zoper tri prijatelje njegove se je razsrdil, zato ker niso našli odgovora in so vendar obsojali Joba.

32:4  Elihu pa je čakal Joba z besedami, ker oni so bili starejši nego on.

32:5  In ko je videl Elihu, da ni bilo odgovora v ustih tistih treh mož, tedaj se mu razvname jeza.

32:6  In izpregovori Elihu, sin Barakelov, Buzovec, in reče: Mlad sem po letih, vi pa ste starci, zato me je bilo sram in sem se bal vam povedati svoje misli.

32:7  Dejal sem: Naj leta govore in visoka starost naj oznani modrost.

32:8  Toda duh v smrtnikih je in dih Vsemogočnega, ki jih dela razumne.

32:9  Priletni niso vselej modri in starci ne umejo vsekdar, kar je prav.

32:10  Zato pravim: Poslušaj mene, tudi jaz hočem povedati misli svoje.

32:11  Glejte, čakal sem besed od vas, poslušal sem vašo razsodnost, dokler bi bili iznašli, kar je odgovoriti,

32:12  in skrbno sem pazil na vas; a glejte, ni ga med vami, ki je prepričal Joba in odgovoril besedam njegovim.

32:13  Nikar torej ne pravite: Našli smo modrost; Bog mogočni ga premore, ne človek!

32:14  Kajti proti meni ni nameril besed; in z vašimi govori mu ne bom odgovarjal.

32:15  Osupnili so, ne odgovarjajo več, pošle so jim besede.

32:16  In jaz naj čakam, ker oni ne govore, ker tu stoje in ne odgovarjajo več?

32:17  Odgovoril bom tudi jaz svoj del, tudi jaz povem mnenje svoje.

32:18  Kajti poln sem besed, pritiska me duh moj v meni.

32:19  Glej, život mi je kakor vino, ki nima duška, kakor novi sodi hoče počiti.

32:20  Moram govoriti, da se oddahnem, odprem torej ustne svoje in odgovorim!

32:21  Da bi le z nikomer pristranski ne potegnil! In nobenemu človeku se nočem prilizovati.

32:22  Saj tudi ne poznam prilizovanja: sicer bi me v kratkem vzel Stvarnik moj.