SloStritar - Luke - 15

15:1  Približevali so se pa k njemu vsi mitarji in grešniki, da bi ga poslušali.

15:2  In godrnjali so Farizeji in pismarji, govoreč: Ta sprejema grešnike, in ž njimi jé.

15:3  A on jim pové to-le priliko, govoreč:

15:4  Kdo izmed vas, imajoč sto ovác, če eno od njih izgubí, ne pustí devet in devetdeseterih v puščavi, pa gre za izgubljeno, da jo najde?

15:5  In ko jo najde, zadene jo vesel na rame svoje,

15:6  In ko pride domú, skliče prijatelje in sosede, govoreč jim: Radujte se z menoj! kajti našel sem ovco svojo, ktera se je bila izgubila.

15:7  Pravim vam, da bo ravno tako radost na nebu za enega grešnika, kteri se spokori, veča, nego za devet in devetdeset pravičnih, kterim ni treba pokore.

15:8  Ali ktera žena, imajoč deset grošev, če izgubí en groš, ne prižge sveče, in ne pomete hiše, in ne išče skrbno, dokler ne najde?

15:9  In ko najde, skliče prijateljico in sosedinje, govoreč: Radujte se z menoj! kajti našla sem groš, kterega sem bila izgubila.

15:10  Tako, pravim vam, da je tudi radost pred angelji Božjimi za enega grešnika, kteri se spokorí.

15:11  In reče: Neki človek je imel dva sina.

15:12  Pa reče mlajši od nju očetu: Oče, daj mi del premoženja, kteri mi pripada. In razdelí jima premoženje.

15:13  In črez nekoliko dnî zbere mlajši sin vse, in odpotuje v daljno deželo: in tu raztrosi vse premoženje, živeč samopašno.

15:14  In ko je bil vse potratil, nastane huda lakota po tej deželi, in on začne stradati.

15:15  In odide, in pridruži se enemu od meščanov te dežele; in ta ga pošlje na polje svoje svinje past.

15:16  In hrepenel je, da bi napolnil trebuh svoj z rožiči, ktere so jedle svinje; ali nikdor mu jih ni podajal.

15:17  A ko pride k sebi, reče: Koliko najemnikov očeta mojega ima obilno kruha, a jaz lakote pogibam!

15:18  Vstal bom, šel bom k očetu svojemu, in rekel mu bom: Oče, pregrešil sem se zoper nebo in pred teboj!

15:19  In nisem več vreden, da bi se sin tvoj imenoval; naredi me za enega najemnikov svojih.

15:20  In vstavši, odide k očetu svojemu. A ko je še daleč bil, ugleda ga oče njegov; in užali mu se, ter poletí, in oklene se vratú njegovega, in poljubi ga.

15:21  A sin mu reče: Oče, pregrešil sem se zoper nebo in pred teboj, in nisem več vreden, da bi se sin tvoj imenoval!

15:22  Pa reče oče hlapcem svojim: Prinesite najlepšo suknjo, in oblecite ga, in podajte mu prstan na roko, in obutalo na noge;

15:23  In pripeljite tele pitano, in zakoljite ga; in jedoč, veselili se bomo:

15:24  Kajti ta sin moj je bil mrtev, in oživel je; in izgubljen je bil, in našel se je. In začnó se veseliti.

15:25  A stariji sin njegov je bil na polji; in ko se gredoč približa hiši, zasliši petje in vrisk,

15:26  In poklicavši enega od hlapcev, vpraša, kaj bi to bilo.

15:27  On mu pa reče: Brat tvoj je prišel; in zaklal je oče tvoj tele pitano, da ga je zdravega sprejel.

15:28  A on se ujezí, in ni hotel vniti. Tedaj izide oče njegov, ter ga je prosil.

15:29  On pa odgovarjajoč, reče očetu: Glej, toliko let ti služim, in nikoli nisem prelomil zapovedi tvoje, in meni nisi dal nikoli kozliča, da bi se s prijatelji svojimi razveselil.

15:30  Ko je pa prišel ta sin tvoj, kteri je premoženje tvoje s kurbami zažrl, zaklal si mu tele pitano.

15:31  On mu pa reče: Sin, ti si vsegdar z menoj, in vse moje je tvoje.

15:32  Treba pa se je bilo veseliti in radovati, ker je bil ta brat mrtev, in oživel je; in izgubljen je bil, in našel se je.