SloStritar - Luke - 20

20:1  In zgodí se enega tistih dnî, ko je učil ljudstvo v tempeljnu in je oznanjeval evangelj, pridejo véliki duhovni in pismarji s starešinami,

20:2  In rekó mu, govoreč: Povej nam, s kakošno oblastjo to delaš, ali kdo ti je dal to oblast?

20:3  Odgovarjajoč pa, reče jim: Vprašal bom tudi jaz vas eno besedo, in povejte mi:

20:4  Krst Janezov je li bil z neba, ali od ljudî?

20:5  A oni so pomišljevali v sebi govoreč: Če rečemo: Z neba, poreče: Za kaj mu torej niste verovali?

20:6  Če pa rečemo: Od ljudî, vse ljudstvo nas bo kamenjalo: kajti prepričano je, da je bil Janez prerok.

20:7  Ter odgovoré, da ne vedó, odkod.

20:8  Pa jim Jezus reče: Tudi jaz ne bom povedal vam, s kakošno oblastjo to delam.

20:9  A ljudstvu začne praviti tole priliko: Neki človek je zasadil vinograd, in dal ga je vinogradnikom v najem, in odpotoval je na veliko časa.

20:10  In o svojem času pošlje k vinogradnikom hlapca, naj mu dadó od sadú vinogradovega; a vinogradniki ga pretepó, in odpošljejo praznega.

20:11  In zopet pošlje drugega hlapca; a oni tudi tega pretepó, in zasramoté, in odpošljejo praznega.

20:12  In zopet pošlje tretjega: in oni tudi tega ranijo, in izženó.

20:13  Tedaj reče gospodar vinograda: Kaj bom storil? Poslal bom sina svojega ljubljenega; ko bodo tega videli, ne mara, da se bodo bali.

20:14  Ko ga pa vinogradniki ugledajo, posvetovali so se med seboj, govoreč: Ta je dedič; pridite, ubijmo ga, da bo dedovina naša.

20:15  In vržejo ga ven iz vinograda, in ubijejo. Kaj jim bo torej gospodar vinograda storil?

20:16  Prišel bo, in pogubil bo vinogradnike té, in dal bo vinograd drugim. Ko so pa to slišali, rekó: Bog ne daj!

20:17  On pa pogledavši na-nje, reče: Kaj je torej to, kar je pisano: "Kamen, kterega so zidarji zavrgli, on je postal glava oglu?"

20:18  Vsak, kdor pade na ta kamen, razbil se bo; na kogar pa on pade, razdrobil ga bo.

20:19  In iskali so véliki duhovni in pismarji, da bi položili na-nj roke v ta čas; ali zbojé se ljudstva: kajti spoznali so, da je za-nje povedal to priliko.

20:20  In pazeč na-nj, pošljejo prežuhe, kteri naj bi se hlinili pravične, da bi ga vjeli v besedi in ga po tem izročili gosposki in oblasti poglavarjevej.

20:21  In vprašajo ga, govoreč: Učenik, vémo, da prav govoriš in učiš, in ne gledaš na lice, nego v resnici pot Božjo učiš:

20:22  Smemo li cesarju davek dajati, ali ne?

20:23  Spoznavši pa njih zvijačo, reče jim: Kaj me izkušate?

20:24  Pokažite denar. Čegavo podobo ima in napis? Odgovarjajoč pa rekó: Cesarjevo.

20:25  A on jim reče: Dajte tedaj, kar je cesarjevega, cesarju, a kar je Božjega, Bogu.

20:26  In niso mogli besede njegove zavreči pred ljudstvom; in začudijo se odgovoru njegovemu, in umolknejo.

20:27  Pristopivši pa nekteri od Saducejev, kteri pravijo, da ni vstajanja, vprašajo ga,

20:28  Govoreč: Učenik! Mojzes nam je napisal, da če komu umrè brat, kteri ima ženo, in on brez otrók umrè, naj vzeme brat njegov ženo, in vzbudí seme bratu svojemu.

20:29  Bilo je pa sedem bratov. In prvi je vzel ženo, in umrl je brez otrók;

20:30  In vzel je ženo drugi, in tudi ta je umrl brez otrók.

20:31  In vzel jo je tretji; in tako tudi vseh sedem: in niso pustili otrók, in pomrli so.

20:32  A naposled za vsemi umrla je tudi žena.

20:33  O vstajanji torej, čegava od njih bo žena! kajti sedem jo jih je imelo za ženo.

20:34  In odgovarjajoč, reče jim Jezus: Sinovi tega sveta se ženijo in možé;

20:35  Ali ti, kteri bodo vredni, da zadobé drugi svet, in da vstanejo od mrtvih, ne bodo se ženili ne možile,

20:36  Ker tudi umreti ne morejo več: enaki so namreč angeljem, in sinovi so Božji, ko so sinovi vstajanja.

20:37  Da pa mrtvi vstajajo, pokazal je tudi Mojzes pri grmu, ko imenuje Gospoda "Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega."

20:38  Bog pa ni Bog mrtvih, nego živih; kajti njemu so vsi živi.

20:39  Odgovarjajoč pa nekterí od pismarjev, rekó: Učenik, dobro si povedal.

20:40  In nič več ga niso smeli vpraševati.

20:41  Reče jim pa: Kako pravijo, da je Kristus sin Davidov?

20:42  In sam David pravi v bukvah psalmov: "Rekel je Gospod gospodu mojemu: Sédi meni na desno,

20:43  Dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje."

20:44  David ga torej imenuje Gospoda, in kako je sin njegov?

20:45  A ko ga je vse ljudstvo poslušalo, reče učencem svojim:

20:46  Varujte se pismarjev, kteri hočejo v dolgih oblačilih hoditi, in ljubijo pozdrave po ulicah, in prve stole po shajališčih, in prve prostore na gostijah.

20:47  Kteri požirajo hiše vdovam, in na videz dolgo molijo: ti bodo prejeli ostrejo sodbo.