SloStritar - Luke - 17

17:1  Reče pa učencem svojim: Ni mogoče, da pohujšanja ne bi prišla; ali gorjé tistemu, po kterem prihajajo.

17:2  Bolje bi mu bilo, da bi mu se obesil kamen mlinski na vrat, ter bi bil vržen v morje, nego da enega teh malih pohujša.

17:3  Varujte se! Če se pregreší brat tvoj zoper tebe, popreti mu; in če se spokorí, odpusti mu.

17:4  In če se pregreší sedemkrat na dan zoper tebe, pa se sedemkrat na dan obrne do tebe, govoreč: Kesam se! odpusti mu.

17:5  Pa rekó aposteljni Gospodu: Priloži nam vere!

17:6  Gospod pa reče: Ako bi imeli vere, kolikoršno je zrno gorušično, in bi rekli tej murvi: Izderi se, in vsádi se v morje! in poslušala bi vas.

17:7  Kdo izmed vas ima pa hlapca, kteri orje in pase, da bi mu, kedar pride s polja, precej rekel: Pojdi, počij?

17:8  Ne poreče li mu marveč: Pripravi, kar bom večerjal, in opaši se in strezi mi, dokler se ne najém in napijem; a potem jej in pij ti?

17:9  Ali bo mar zahvalil temu hlapcu, da je storil, kar mu se je bilo ukazalo? Ne verujem.

17:10  Tako tudi vi, kedar storite, kar vam je ukazano, recite: Nepotrebni hlapci smo; kajti storili smo, kar smo bili dolžni storiti.

17:11  In zgodí se, ko je šel v Jeruzalem, da je hodil med Samarijo in Galilejo.

17:12  In ko vnide v neko vas, sreča ga deset gobavih móž, kteri so stali od daleč.

17:13  In ti povzdignejo glas, govoreč: Jezus, učenik, usmili se nas!

17:14  In ugledavši jih, reče jim: Pojdite, pokažite se duhovnom! In zgodí se, ko so šli, očistijo se.

17:15  Eden pa izmed njih, videvši, da je ozdravel, vrne se, hvaleč Boga z močnim glasom;

17:16  In pade na obraz pred noge njegove, in zahvali mu; in ta je bil Samarijan.

17:17  Odgovarjajoč pa Jezus, reče: Ali se jih ni deset očistilo? Onih devet pa, kje so?

17:18  Ali se ni našel, kteri bi se vrnil, da bi dal Bogu hvalo, razen ta tujec?

17:19  In reče mu: Vstani, pojdi! vera tvoja ti je pomogla.

17:20  Vprašan pa od Farizejev, kedaj bo prišlo kraljestvo Božje, odgovorí jim, in reče: Kraljestvo Božje ne bo prišlo s svetlostjo.

17:21  Tudi ne porekó: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Kajti glej, kraljestvo Božje je notri v vas.

17:22  Reče pa učencem: Prišli bodo dnevi, ko boste želeli enega od dnî sinú človečjega videti, in ne boste videli.

17:23  In porekó vam: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Ne izidite, in tudi ne sledite ne!

17:24  Kajti kakor blisk, kteri šine in se svetli iz enega kraja pod nebom do drugega kraja pod nebom, tako bo tudi sin človečji v dan svoj.

17:25  Ali poprej mu je treba veliko pretrpeti, in zavrženemu biti od tega rodú.

17:26  In kakor je bilo v dnéh Noeta, tako bo tudi v dnéh sinu človečjega.

17:27  Jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, noter do dné, ko je stopil Noe v barko, ter je prišel potop in vse pogubil.

17:28  Enako tudi, kakor je bilo v dnéh Lota; jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so;

17:29  Ali tisti dan, ko je izšel Lot iz Sodome, udaril je ogenj in žveplo z neba, in pogubil je vse.

17:30  Ravno tako bo tisti dan, ko se bo sin človečji razodel.

17:31  Tisti dan, kdor bo na strehi, a pohištvo njegovo v hiši, ne stopa naj dol, da ga vzeme; in kdor bo na polji, naj se ravno tako ne ozira na to, kar je zadej.

17:32  Spominjajte se žene Lotove!

17:33  Kdor bo gledal dušo svojo ohraniti, izgubil jo bo; a kdor jo bo izgubil, oživil jo bo.

17:34  Pravim vam: Tisto noč bosta dva na enej postelji: eden se bo vzel, a drugi pustil.

17:35  Dve boste mleli vkupej: ena se bo vzela, a druga pustila.

17:36  Dva bosta na njivi: eden se bo vzel, a drugi pustil.

17:37  In odgovarjajoč, rekó mu: Kje, Gospod? A on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo zbirali orli.