SloStritar - Luke - 4

4:1  Jezus pa, svetega Duha poln, vrne se od Jordana; in odpelje ga Duh v puščavo.

4:2  In štirideset dnî ga je izkušal hudič. In ničesar ni jedel v teh dnéh; in ko minejo, potem postane lačen.

4:3  In reče mu hudič: Če si sin Božji, reci temu kamenu, naj postane kruh.

4:4  In odgovorí mu Jezus, govoreč: Pisano je: "Ne bo živel človek o samem kruhu, nego o vsakej besedi Božjej."

4:5  In popeljavši ga hudič na visoko goro, pokaže mu vsa kraljestva sveta v pičici časa.

4:6  In reče mu hudič: Tebi bom dal vso to oblast in njih slavo; kajti meni je izročena, in dám jo, komurkoli jo hočem.

4:7  Ti torej če se pokloniš pred menoj, tvoje bo vse.

4:8  In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Poberi se od mene, satan! Kajti pisano je: "Poklanjaj se Gospodu Bogu svojemu, in njemu edinemu služi."

4:9  In pelje ga v Jeruzalem, in postavi ga na vrh tempeljna, in reče mu: Če si sin Božji, vrzi se odtod dol:

4:10  Kajti pisano je: "Angeljem svojim bo zapovedal za te, naj te varujejo:

4:11  In vzeli te bodo na roko, da se kje z nogo svoje ne udariš o kamen."

4:12  In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Povedano je: "Ne izkušaj Gospoda Boga svojega."

4:13  In končavši hudič vso izkušnjavo, odide od njega do časa.

4:14  In vrne se Jezus z močjó duhovno v Galilejo; in glas o njem izide po vsem okolnem kraji.

4:15  In on je učil po njih shajališčih, in vsi so ga slavili.

4:16  In pride v Nazaret, kjer je odrastel; in vnide po navadi svojej, v sobotni dan, v shajališče, in vstane, da bere.

4:17  In dadó mu bukve Izaija preroka; in ko razgane bukve, najde mesto, kjer je bilo pisano:

4:18  "Duh Gospodov je na meni: za to, ker me je pomazilil; da oznanim evangelj ubogim, poslal me je, da uzdravim potrte v srcu, da oznanim jetnikom, da se bodo izpustili, in slepcem, da bodo spregledali, da izpustim sužnje v svobodo,

4:19  Da oznanim prijetno leto Gospodovo."

4:20  In zgane bukve, in dá strežaju, in sede; in vsi v shajališči so gledali na-nj.

4:21  In začne jim govoriti: Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših.

4:22  In vsi so mu pričali, in čudili so se besedam milosti, ktere so izhajale iz ust njegovih, in govorili so: Ali ni ta Jožefov?

4:23  In reče jim: Gotovo mi boste povedali to priliko: Zdravnik, uzdravi se sam! Karkoli smo slišali, da se je zgodilo v Kapernaumu, stóri tudi tu v domovini svojej.

4:24  Reče pa: Resnično vam pravim, da ni noben prerok prijeten v domovini svojej.

4:25  Ali v resnici vam pravim, da je bilo veliko vdov v dnéh Elija v Izraelu, ko se je nebo zaprlo tri leta in šest mesecev, tako, da je nastala velika lakota po vsej zemlji;

4:26  In k nobenej od njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto Sidonsko k ženi vdovi.

4:27  In veliko gobavcev je bilo za Eliseja preroka v Izraelu; in nobeden od njih se ni očistil, razen Naaman Sirijan.

4:28  In vsi v shajališči se napolnijo jeze, ko to slišijo.

4:29  In vstavši, izženó ga ven iz mesta, in odpeljejo ga na vrh gore, na kterej je bilo njih mesto sezidano, da bi ga dol pahnili.

4:30  Ali on prejde posredi njih, in odide.

4:31  In snide v Kapernaum mesto Galilejsko; in učil jih je ob sobotah.

4:32  In čudili so se nauku njegovemu, ker je bila beseda njegova silna.

4:33  In v shajališči je bil človek, kteri je imel nečistega duha hudičevega, in zakričí z močnim glasom,

4:34  Govoreč: Pojenjaj, kaj imaš z nami, Jezus Nazarečan? Prišel si, da bi nas pogubil? Poznam te, kdo si – svetnik Božji.

4:35  In zapretí mu Jezus, govoreč: Umolkni, in izidi iž njega! In trešči ga hudič na sredo, in izide iž njega, in nič ga ni oškodoval.

4:36  In obide jih groza vse, in pomenkovali so se med seboj, govoreč: Kakošna je ta beseda, da z oblastjo in močjó ukazuje nečistim duhovom, ter izhajajo?

4:37  In razglasí se glas o njem po vsem okolnem kraji.

4:38  Vstavši pa iz shajališča, vnide v hišo Simonovo. Tašča pa Simonova imela je hudo mrzlico; in zaprosijo ga za njo.

4:39  In stoječ nad njo, zapretí mrzlici, in pustí jo; in precej je vstala, ter jim je stregla.

4:40  Ko je pa solnce zahajalo, vsi, kteri so imeli bolnike z različnimi boleznimi, dovažali so jih k njemu; a on je na vsakega od njih pokladal roke, ter jih je uzdravljal.

4:41  Izhajali pa so tudi hudiči iz mnogih, kričeč in govoreč: Ti si Kristus sin Božji. In grozeč se, ni jim dal govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus.

4:42  Ko se pa zdaní, izide, in odide na samoten kraj; in ljudstvo ga je iskalo, in pridejo k njemu, in pridržavali so ga, da ne bi šel od njih.

4:43  On jim pa reče: Tudi drugim mestom moram oznanjevati evangelj o kraljestvu Božjem! kajti za to sem poslan.

4:44  In oznanjeval je po shajališčih Galilejskih.