SloStritar - Luke - 22

22:1  Bližal se je pa praznik presnih kruhov, kteri se imenuje Velika noč.

22:2  In gledali so véliki duhovni in pismarji, kako bi ga umorili; kajti bali so se ljudstva.

22:3  Pa vnide satan v Juda s priimkom Iškarijana, kteri je bil iz števila dvanajsterih;

22:4  Ter odide, in dogovorí se z vélikimi duhovni in starešinami tempeljna, kako jim ga bo izdal.

22:5  In razveselé se, in obrekó mu dati denarja.

22:6  In obrekel se je, in iskal je pripravnega časa, da jim ga izdá brez ljudstva.

22:7  Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo treba velikonočno jagnje klati.

22:8  Ter pošlje Petra in Janeza, govoreč: Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje, da jemo.

22:9  Ona mu pa rečeta: Kje hočeš, da pripraviva?

22:10  A on jima reče: Glej, ko vnideta v mesto, srečal vaju bo človek, kteri ponese vrč vode; pojdita za njim v hišo, v ktero vnide,

22:11  In recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je gostilnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi?

22:12  In on vama bo pokazal veliko izbo pogrnjeno; tam pripravita.

22:13  Ter odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel; in pripravita velikonočno jagnje.

22:14  In ko pride čas, sede za mizo, in dvanajsteri aposteljni ž njim.

22:15  In reče jim: Željno sem hrepenel jesti to velikonočno jagnje z vami, predno bom trpel;

22:16  Kajti pravim vam, da ga ne bom več jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne dopolni.

22:17  In vzemši kelih, zahvali, in reče: Vzemite ga, in razdelite med seboj.

22:18  Kajti pravim vam, da ne bom pil od trtnega rodú, dokler ne pride kraljestvo Božje.

22:19  In vzemši kruh, zahvali, in prelomivši, dá jim govoreč: To je telo moje, ktero se za vas daje; to delajte za moj spomin.

22:20  Ravno tako tudi kelih po večerji, govoreč: Ta kelih je nova zaveza po krvi mojej, ktera se za vas prelija.

22:21  In glej, roka izdajalca mojega je z menoj na mizi.

22:22  In sin človečji gre, kakor je odločeno; ali gorjé človeku, kteri ga izdaja.

22:23  In oni začnó iskati med seboj, kdo od njih bi bil, kteri bo to storil.

22:24  Vname se pa tudi prepir med njimi, kdo od njih da meni, da je veči.

22:25  On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, a kteri imajo oblast, imenujejo se dobrotniki.

22:26  Vi pa ne tako: nego kdor je največi med vami, bodi kakor najmanji; in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik.

22:27  Kajti kdo je veči: kdor sedí za mizo, ali kdor streže? Ali ne ta, kdor sedí za mizo? In jaz sem med vami, kakor kdor streže.

22:28  A vi ste, kteri ste prebili z menoj v izkušnjavah mojih.

22:29  In jaz vam bom zapustil kraljestvo, kakor ga je meni oče moj zapustil,

22:30  Da boste jedli in pili za mizo mojo v kraljestvu mojem, in boste sedeli na prestolih in sodili dvanajstere rodove Izraelove.

22:31  Reče pa Gospod: Simon! Simon! glej, satan vas je poželel, da bi vas presejal, kakor pšenico;

22:32  Ali jaz sem za te molil, naj ne izgine vera tvoja: in ti, kedar se spreobrneš, utrdi brate svoje.

22:33  On mu pa reče: Gospod, pripravljen sem s teboj iti v ječo in na smrt.

22:34  A on mu reče: Pravim ti, Peter! nocoj ne bo zapel petelin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.

22:35  In reče jim: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obutala, ali vam je česa zmanjkalo? Oni pa rekó: Ničesar.

22:36  Reče jim torej: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, vzeme naj jo, ravno tako tudi torbo; a kdor nima, prodá naj suknjo svojo, in kupi meč.

22:37  Kajti pravim vam, da se mora še to pismo izpolniti na meni: "In hudodelnikom je bil prištet." Kajti to, kar je pisano za me, dopolnjuje se.

22:38  Oni pa rekó: Gospod, glej tu dva meča! A on jim reče: Dosti je!

22:39  Ter izide in odide po navadi na Oljsko goro; šli so pa za njim tudi učenci njegovi.

22:40  A ko pride na mesto, reče jim: Molite, da ne zajdete v izkušnjavo.

22:41  In on odstopi od njih za lučaj kamena, in pokleknivši na kolena, molil je,

22:42  Govoreč: Oče, ko bi hotel prenesti ta kelih mimo mene! ali ne moja volja, nego tvoja bodi.

22:43  Prikaže pa mu se angelj z neba, ter ga je krepčal.

22:44  In ko je bil v boji, molil jo gorečneje. In bil je pót njegov kakor kaplje krví, ktere so padale na zemljo.

22:45  In vstavši od molitve, pride k učencem svojim, in najde jih, da spé od žalosti,

22:46  In reče jim: Kaj spite? Vstanite! molite, da ne zajdete v izkušnjavo.

22:47  A ko je še govoril, glej, ljudstvo; in eden dvanajsterih, kteri se je imenoval Juda, šel je pred njim, in približa se Jezusu, da ga poljubi,

22:48  Jezus mu pa reče: Juda! s poljubom izdajaš sina človečjega?

22:49  Videč pa tí, kteri so bili okoli njega, kaj da bo, rekó mu: Gospod, ali naj udarimo z mečem?

22:50  In eden od njih udari hlapca vélikega duhovna, in odseka mu desno uho.

22:51  Odgovarjajoč pa Jezus, reče: Nehajte, dotlej! In dotaknivši se ušesa njegovega, uzdravi ga.

22:52  A vélikim duhovnom in poglavarjem tempeljna in starešinam, kteri so bili prišli nad-nj, reče Jezus: Kakor na razbojnika ste izšli nad me z meči in koli?

22:53  Vsak dan sem bil z vami v tempeljnu, in niste iztegnili rok na me. Ali ta je vaša ura, in oblast teme.

22:54  In zgrabivši ga, odženó in peljejo ga v hišo vélikega duhovna; a Peter je od daleč šel za njim.

22:55  In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča, in so vkupej sedli, sede Peter med-nje.

22:56  Ugledavši ga pa ena dekla, da sedí pri ognji, ozrê se na-nj, in reče: Tudi ta je bil ž njim.

22:57  A on ga zatají, govoreč: Žena! nisem ga videl.

22:58  In malo po tem ga ugleda drugi, in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek! nisem.

22:59  In eno ura ali kaj po tem trdil je nekdo drugi, govoreč: Zares, tudi ta je bil ž njm; saj je tudi Galilejec.

22:60  Ali Peter reče: Človek! ne vém, kaj praviš. In precej, ko je še govoril, zapoje petelin.

22:61  In obrnivši se Gospod, pogleda na Petra; in spomene se Peter besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat.

22:62  In Peter izide ven, in razjoka se britko.

22:63  In možjé, kteri so držali Jezusa, zasmehovali so ga in bíli.

22:64  In zakrivši ga, bíli so ga po obrazu, in vpraševali so ga, govoreč: Prerokuj, kdo te je udaril?

22:65  In drugega veliko so preklinjajoč govorili zoper njega.

22:66  In ko napoči jutro, zberó se starešine ljudstva, in véliki duhovni in pismarji, in odpeljejo ga v sodišče svoje, govoreč: Če si ti Kristus? povéj nam.

22:67  Pa jim rečé; Če vam povem, nikakor ne boste verovali;

22:68  A če tudi vprašam, ne boste mi odgovorili, in tudi izpustili me ne boste.

22:69  Odslej bo sin človečji sedel na desnici moči Božje.

22:70  Pa rekó vsi: Ti si torej sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem.

22:71  A oni rekó: Kaj nam je še treba prič? saj smo sami slišali iz ust njegovih.