SloKJV - Ephesians - 4

4:1  Jaz torej, Gospodov jetnik, vas rotim, da živite vredno Božjemu pozivu, s katerim ste poklicani,

4:2  z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo prenašajte drug drugega v ljubezni;

4:3  prizadevajoč si ohraniti enotnost Duha v vezi miru.

4:4  Obstaja eno telo in en Duh, točno tako kot ste poklicani v enem upanju vaše poklicanosti;

4:5  en Gospod, ena vera, en krst,

4:6  en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vas vseh.

4:7  Toda vsakomur izmed nas je dana milost glede na mero Kristusovega daru.

4:8  Zatorej pravi: ‚Ko se je povzpel gor na višavo, je odpeljal ujeto ujetništvo in dal darove ljudem.‘

4:9  (Torej, da se je povzpel, kaj je to razen, da se je tudi najprej spustil v globočine zemlje?

4:10  § On, ki se je spustil, je tudi isti, ki se je povzpel daleč nad vsa nebesa, da bi lahko izvršil vse stvari.)

4:11  In dal je nekatere apostole in nekatere preroke in nekatere evangeliste in nekatere pastirje in učitelje;

4:12  za izpopolnjevanje svetih, za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa;

4:13  dokler mi vsi ne pridemo k enotnosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere postave Kristusove polnosti,

4:14  da odslej ne bomo več otroci, premetavani sem ter tja in prenašani okoli z vsakim vetrom nauka, s človeško pretkanostjo in spretno prekanjenostjo, s čimer oni prežijo, da bi zavedli;

4:15  temveč, ker govorimo resnico v ljubezni, lahko v vseh stvareh rastemo vanj, ki je glava, celó Kristus,

4:16  iz katerega celotno telo, primerno združeno skupaj in strnjeno s tem, kar vsak sklep oskrbuje, glede na dejavno delovanje po meri vsakega dela, omogoča rast telesa v izgrajevanje sebe v ljubezni.

4:17  To torej pravim in pričujem v Gospodu, da odslej ne živite kakor živijo drugi pogani, v ničevosti svojega uma,

4:18  ki imajo zatemnjeno razumevanje, odtujeni so od Božjega življenja preko nevednosti, ki je v njih, zaradi slepote njihovega srca;

4:19  ki so se prek svojega občutka predali v pohotnost, da s pohlepom počenjajo vso nečistost.

4:20  Toda vi se niste tako učili Kristusa,

4:21  če je tako, da ste ga slišali in ste bili po njem poučeni, kakor je resnica v Jezusu;

4:22  da glede na prejšnje vedênje odložite starega človeka, ki je pokvarjen glede varljivih poželenj;

4:23  in bodite obnovljeni v duhu svojega uma;

4:24  in da si oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti.

4:25  Zatorej zavračajte laganje in vsak [naj] govori resnico s svojim bližnjim, kajti mi smo udje drug drugega.

4:26  § Bodite jezni in ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašim besom

4:27  niti ne dajajte prostora hudiču.

4:28  Kdor je kradel, naj ne krade več, temveč naj se raje trudi in s svojimi rokami dela stvar, ki je dobra, da bo imel [kaj] dati tistemu, ki potrebuje.

4:29  Nobenemu umazanemu govoru ne dopustite iziti iz vaših ust, temveč to, kar je dobro, v prid izgrajevanju, da lahko nudi milost poslušalcem.

4:30  In ne žalostite Božjega Svetega Duha, s čimer ste zapečateni za dan odkupitve.

4:31  Naj bo vsa grenkoba in bes in jeza in razgrajanje ter zlo govorjenje vzdignjeno od vas z vso zlobnostjo [vred];

4:32  in bodite prijazni drug do drugega, nežnega srca, odpuščajoč drug drugemu, celó kakor je Bog zaradi Kristusa odpustil vam.