SloChraska - Ephesians - 4

4:1  Prosim vas torej jaz, jetnik v Gospodu, da živite dostojno poklicu, ki ste ž njim bili poklicani,

4:2  z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo, prenašajoč se med seboj v ljubezni,

4:3  skrbno si prizadevajoč, ohraniti edinost Duha v vezi miru.

4:4  Eno je telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju poklica svojega;

4:5  en Gospod, ena vera, en krst;

4:6  en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh nas.

4:7  Vsakemu pa izmed nas je dana milost po meri daru Kristusovega.

4:8  Zato pravi: „Šel je v višavo, ujete pripeljal jetnike, dal je dari ljudem“.

4:9  Tisto pa: Šel je v višavo, kaj je drugega, nego da je tudi šel prej doli v spodnje kraje zemlje?

4:10  On, ki je šel doli, je tisti, ki je šel tudi gori nad vsa nebesa, da bi vse napolnil.

4:11  In on je dal nekatere za apostole, nekatere za proroke, nekatere za evangeliste, nekatere za pastirje in učenike,

4:12  v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega,

4:13  dokler ne dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove,

4:14  da ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje;

4:15  temuč da rastemo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus;

4:16  iz katerega vse telo, združeno in zedinjeno po pripomoči slehernega člena, po delovanju v meri vsakega uda rast telesa vrši v napredek svoj, v ljubezni.

4:17  To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani v ničemurnosti srca svojega,

4:18  otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu zaradi nevednosti, ki je v njih, vsled otrplosti njih srca,

4:19  ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.

4:20  Vi pa se niste tako naučili Kristusa,

4:21  ako ste ga slišali in ste bili poučeni v njem, kakor je resnica v Jezusu:

4:22  da ste slekli z ozirom na prejšnje življenje starega človeka, ki gine po slah prevare,

4:23  a da se obnavljate v duhu uma svojega,

4:24  in ste oblekli novega človeka, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice.

4:25  Zato, iznebivši se laži, govorite resnico vsak z bližnjim svojim, ker smo udje med seboj.

4:26  Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo,

4:27  in ne dajte prostora hudiču.

4:28  Kdor je kradel, ne kradi več, temuč trudi se, delajoč dobro z lastnimi rokami, da ima kaj podeliti potrebnemu.

4:29  Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da dá milost poslušalcem.

4:30  In ne žalite svetega Duha Božjega, ki ste ž njim zapečateni za odrešenja dan.

4:31  Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje izgini od vas z vso hudobnostjo vred.

4:32  Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.