SloStritar - Mark - 8

8:1  Tiste dní, ko je bilo vse polno ljudstva pri njem, in niso imeli kaj jesti, pokliče Jezus učence svoje, in reče jim:

8:2  Ljudstvo mi se smili; kajti uže tri dni so pri meni, in nimajo kaj jesti;

8:3  In če jih pustim lačne na njih dom, oslabeli bodo na poti; kajti nekteri od njih so daleč prišli.

8:4  Pa mu odgovoré učenci njegovi: Odkod bi jih mogel kdo tu v puščavi nasititi s kruhom?

8:5  In vpraša jih: Koliko imate hlebov? Oni pa rekó: Sedem.

8:6  Pa zapové ljudstvu, naj se posedejo po tleh. In vzemši sedmere hlebe, zahvali, in prelomi, in dajal je učencem svojim, naj položé pred nje in položili so pred ljudstvo.

8:7  In imeli so malo rib; in blagoslovivši jih, reče, naj položé tudi té pred nje.

8:8  Ter so jedli in nasitili se; in pobrali so ostanke koscev, sedem košev.

8:9  Bilo jih je pa, kteri so jedli, kake štiri tisoči; in razpustí jih.

8:10  In precej vstopi v ladjo z učenci svojimi, in pride v Dalmanutske kraje.

8:11  Pa izidejo Farizeji, in začnó se ž njim prepirati, in zahtevali so od njega znamenje z neba, izkušajoč ga.

8:12  In vzdihnivši z duhom svojim, reče: Kaj zahteva ta rod znamenja? Resnično vam pravim: Ne bo se dalo znamenje temu zarodu.

8:13  In pustivši jih, stopi precej v ladjo, in odide na drugo stran.

8:14  Pozabili so pa vzeti kruha, in niso imeli več kakor en hleb s seboj v ladji.

8:15  In naročal jim je, govoreč: Glejte, varujte se kvasú Farizejskega in kvasú Herodovega.

8:16  In premišljevali so sami s seboj, govoreč: Kruha nimamo.

8:17  In ko Jezus to spazi, reče jim: Kaj premišljujete, da nimate kruha? Ali še ne spoznate, in ne umete? ali imate še okamenjeno srce svoje?

8:18  Očí imate, in ne vidite? ušesa imate, in ne slišite? in ne pomnite li?

8:19  Ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoči, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Rekó mu: Dvanajst.

8:20  Ko sem jih pa sedem med štiri tisoči, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Oni pa rekó: Sedem.

8:21  In reče jim: Kako ne umete?

8:22  In pride v Betsajdo. In pripeljejo mu slepca, in zaprosijo ga, naj se ga dotakne.

8:23  In prijemši slepca za roko, izpelje ga ven iz vasí; ter pljune v očí njegove, in položivši roke na-nj, vpraša ga, če kaj vidi?

8:24  Pa spregleda, in reče: Vidim ljudí, da kakor drevesa okoli hodijo.

8:25  Potem položí zopet roke na očí njegove, in reče mu, naj pogleda. In ozdravel je, in videl je bistro vse.

8:26  In odpravi ga na dom njegov, govoreč: Ne hodi ne v vas, in tudi nikomur v vasi ne povéj.

8:27  Ter izide Jezus, in učenci njegovi v vasí Cezareje Filipove; in po poti je vpraševal učence svoje, govoreč jim: Kdo pravijo ljudjé, da sem jaz?

8:28  Oni mu pa odgovoré: Janez Krstnik; in drugi: Elija; drugi pa: Eden od prerokov.

8:29  In on jim reče: Kdo pa pravite vi, da sem jaz? Peter pa odgovorí in mu reče: Ti si Kristus.

8:30  In zapretí jim, naj nikomur ne pripovedujejo za-nj.

8:31  In začne jih učiti, da mora sin človečji mnogo pretrpeti, in zavržen biti od starešin in vélikih duhovnov in pismarjev, in umorjen biti, in v treh dnéh od smrti vstati.

8:32  In to besedo je govoril srčno. In Peter ga prime, in začne ga odvračati.

8:33  On se pa obrne, in pogledavši učence svoje, zapretí Petru, govoreč: Poberi se od mene, satan! ker ne misliš, kar je Božje, nego kar je človeško.

8:34  In poklicavši ljudstvo z učenci svojimi, reče jim: Kdor hoče za menoj iti, zatají naj samega sebe, in vzeme križ svoj, in gre za menoj.

8:35  Kajti kdor hoče življenje svoje ohraniti, izgubil ga bo; kdor pa izgubi življenje svoje za voljo mene in evangelja, ta ga bo ohranil.

8:36  Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobí, duši svojej pa škoduje?

8:37  Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo?

8:38  Kajti kdor se sramuje mene in besed mojih v tem prešestnem in grešnem rodu, sramoval se bo tudi sin človečji njega, kedar bo prišel v slavi očeta svojega z angelji svetimi.