SloStritar - Mark - 4

4:1  In zopet začne učiti ob morji. In zbere se pri njem mnogo ljudstva, toliko, da stopi v ladjo, ter je sedel na morji; in vse ljudstvo je bilo ob morji na tléh.

4:2  In učil jih je v prilikah mnogo, in pravil jim je v nauku svojem:

4:3  Poslušajte! Glej, izšel je sejavec sejat.

4:4  In zgodí se, ko je sejal, padlo je nekaj zrnja poleg ceste; in priletele so tice nebeške in ga pozobale.

4:5  A drugo je padlo na skalnata tlá, kjer ni imelo mnogo zemlje, in precej je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.

4:6  Ko je pa solnce vzšlo, ovenelo je; in ker ni imelo korenine, usahnilo je.

4:7  In drugo je padlo v trnje. In trnje je zrastlo in ga udušilo; in ni dalo sadú.

4:8  In drugo je padlo na dobro zemljo, in dajalo je sad, kteri je rastel in se množil, in rodilo je po trideset, in po šestdeset, in po sto.

4:9  In reče jim: Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

4:10  Ko je pa ostal sam, vprašajo ga tisti, kteri so bili pri njem z dvanajsterimi, za to priliko.

4:11  Pa jim reče: Vam je dano, da spoznate skrivnost kraljestva Božjega; onim pa, ki so zunej, godí se vse v prilikah;

4:12  Da vidijo in gledajo, pa ne ugledajo; in slišijo ter poslušajo, pa ne umejo; da se ne bi kedaj spreobrnili, in bi se jim odpustili grehi.

4:13  In reče jim: Ne umete li te prilike? a kako boste vse prilike umeli?

4:14  Sejavec seje besedo.

4:15  Ti so pa, ki so poleg ceste: kjer se seje beseda, in so jo slišali, precej pride satan in vzeme besedo, ktera je posejana v njih srca,

4:16  In enako so ti, ki so na skalnata tlá posejani: kteri besedo, ki so jo slišali, precej z veseljem sprejmó;

4:17  Pa nimajo korenine v sebi, nego so nestanovitni; potem ko nastane stiska ali preganjanje za voljo besede, pohujšujejo se precej.

4:18  In ti so, ki so v trnje posejani: ti so, kteri besedo slišijo;

4:19  Pa skrbí tega sveta, in ničemurnost bogastva, in druge slasti se prikradejo, in udušé besedo, in brez sadú je.

4:20  In ti so, ki so na dobro zemljo posejani: kteri besedo poslušajo in sprejemajo, ter prinašajo sad, po trideset, in po šestdeset, in po sto.

4:21  In reče jim; Prižiga li se sveča, da se pod mernik postavi ali pod posteljo? a ne, da se na svečnik postavi?

4:22  Kajti nič ni skrivnega, kar se ne bi razodelo; in nič ni tako skritega, da ne bi prišlo na svetlo.

4:23  Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

4:24  In reče jim: Pomislite, kaj slišite! S kakoršno mero boste merili, merilo se bo vam, in pridalo se bo vam, ki poslušate.

4:25  Kajti kdor ima, dalo mu se bo; a kdor nima, odvzelo mu se bo tudi to, ka ima.

4:26  In reče: Tako je kraljestvo Božje, kakor človek, če vrže seme v zemljo,

4:27  In spí in vstaja po noči in po dnevu, in seme poganja, in raste, da ne vé on.

4:28  Kajti zemlja sama od sebe rodí, najprej travo, potem klas, potem polno pšenico v klasu.

4:29  Ko pa sad dozorí, precej pošlje srp; kajti nastala je žetev.

4:30  In reče: Komu bomo primerili kraljestvo Božje? ali v kakošnej priliki ga bomo upodobili?

4:31  Ono je, kakor zrno gorušično, ktero je, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen, ktera so na zemlji;

4:32  In ko je vsejano, raste, in postane veče od vseh zelišč, in dela velike veje, da se morejo pod senco njegovo tice nebeške nastanjevati.

4:33  In v mnogih takošnih prilikah jim je govoril besedo, ko so jo mogli poslušati.

4:34  Brez prilike jim pa ni govoril; a posebej je učencem svojim razlagal vse.

4:35  In reče jim tisti dan, ko se je zvečerilo: Prepeljimo se na oni kraj.

4:36  In zapustivši ljudstvo, vzemó ga, kakor je bil v ladji; bile so pa tudi druge ladjice ž njim.

4:37  Kar nastane vélik vihar od vetra; in valovi so se vlivali v ladjo, da se je uže napolnjevala.

4:38  In on je bil na krmi, spé na vzglavji; in zbudé ga, in rekó mu: Učenik, ali ti ni nič mar, da pogibamo?

4:39  In vstavši, zapretí vetru, in reče morju; Umolkni, umiri se! In nehal je veter, in nastala je velika tihota.

4:40  In reče jim: Kaj ste tako plašni? Kako, da nimate vere?

4:41  In uplašili so se z velikim strahom, in govorili so med seboj: Kdo vendar je ta, da sta mu tudi veter in morje pokorna?