SloStritar - Mark - 7

7:1  In snidejo se pri njem Farizeji in nekteri od pismarjev, kteri so bili prišli iz Jeruzalema;

7:2  In videvši nektere učence njegove, da s priprostimi rokami, to je z neumitimi, jedó kruh, zavrnejo jih.

7:3  (Kajti Farizeji in vsi Judje ne jedó, dokler s pestjó ne umijejo rok, izpolnjevaje izročilo starijih.

7:4  In prišedši s trga, ne jedó, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih je rečî, ktere so sprejeli, in jih izpolnjujejo: umivanje kupic in vrčev in kotlov in klopî.)

7:5  Na to ga vprašajo Farizeji in pismarji: Za kaj se učenci tvoji ne ravnajo po izročilu starijih, nego z neumitimi rokami jedó kruh?

7:6  On jim pa odgovorí in reče: Lepo je prerokoval Izaija za vas hinavce, kakor je pisano: "To ljudstvo me z ustnicami spoštuje, srce njih je pa daleč od mene.

7:7  Ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške."

7:8  Kajti opustivši zapoved Božjo, izpolnjujete postave človeške, umivanje vrčev in kupic, in mnogo drugih tém podobnih rečî počinjate.

7:9  In reče jim: Lepo zametujete zapoved Božjo, da izročilo svoje ohranite.

7:10  Mojzes namreč je rekel: "Spoštuj očeta svojega in mater svojo." In: "Kdor preklinja očeta ali mater, naj s smrtjo pogine."

7:11  Vi pa pravite: Če reče človek očetu ali materi: Korban! (to je: Dar je,) s čimer ti pomorem.

7:12  In ne puščate mu nič več storiti očetu svojemu ali materi svojej,

7:13  Zametovaje besedo Božjo za voljo postave svoje, ktero ste postavili; in mnogo tém podobnih rečî počinjate.

7:14  In poklicavši vse ljudstvo, reče jim: Poslušajte me vsi, in umejte!

7:15  Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunej v njega prihaja; nego to, kar izhaja iž njega, to je, kar skruni človeka.

7:16  Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

7:17  In ko vnide od ljudstva proč v hišo, vpraševali so ga učenci njegovi za to priliko.

7:18  Pa jim reče: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da vse to, kar od zunej v človeka prihaja, ne more ga oskruniti?

7:19  Ker ne gre v srce njegovo, nego v trebuh; in izhaja ven, čisteč vse jedí.

7:20  Reče pa: Kar iz človeka izhaja, to ga skruni.

7:21  Kajti od znotrej, iz srca človeškega izhajajo hudobne misli, prešestva, kurbarije, poboji;

7:22  Kraje, lakomnost, hudobnost, zvijača, nečistost, hudobno oko, preklinjanje Boga, napuh, nespametnost.

7:23  Vse te hudobne rečí od znotrej izhajajo, in skrunijo človeka.

7:24  In vstavši odtod, odide v Tirske in Sidonske kraje. In vstopivši v hišo, ni hotel, da bi kdo zvedel za-nj; ali ni se mogel prikriti.

7:25  Kajti slišavši za-nj žena, ktere hči je imela duha nečistega, pride in mu pade pred noge.

7:26  Bila je pa žena Grkinja, Sirofeničanka po rodu; in prosila ga je, naj bi izgnal hudiča iz hčeri njéne.

7:27  Jezus jej pa reče: Pojenjaj, naj se poprej nasitijo otroci; ker ni lepo, da se vzeme kruh otrokom, in se vrže psom.

7:28  Ona pa odgovorí in mu reče: Dà, gospod! ali tudi psi pod mizo jedó od drobtin otrók.

7:29  Pa jej reče: Za voljo té besede, pojdi; izšel je hudič iz hčeri tvoje.

7:30  In odšedši na dom svoj, našla je, da je izšel hudič iž nje, in hčer je ležala na postelji.

7:31  In Jezus izide zopet iz Tirskih in Sidonskih predelov, in pride h Galilejskemu morju, po sredi predelov Deseterih mest.

7:32  In pripeljejo mu gluhega in mutastega, ter ga zaprosijo, naj bi položil na-nj roko.

7:33  In vzemši ga od ljudstva proč na stran, položí prste svoje v ušesa njegova, in pljune in se dotakne jezika njegovega

7:34  In pogledavši na nebo, vzdihne in mu reče: Efata, to je: Odpri se!

7:35  In precej se odpró ušesa njegova; in razveže se vez jezika njegovega, in govoril je prav.

7:36  In zapové jim, naj nikomur ne povedó; ali bolj ko jim je prepovedoval, bolj so oznanjevali.

7:37  In presilno so se čudili, govoreč: Vse je dobro naredil; gluhim nareja, da slišijo, in mutastim, da govoré.