SloChraska - I Kings - 22

22:1  In tri leta so bivali v miru, da ni bilo vojske med Sirijo in Izraelom.

22:2  In zgodi se v tretjem letu, da pride Josafat, kralj Judov, doli h kralju Izraelovemu.

22:3  In reče kralj Izraelov služabnikom svojim: Ne veste li, da je Ramot v Gileadu naš? In mi mirujemo in ga ne vzamemo iz roke sirskega kralja?

22:4  In reče Josafatu: Pojdeš li z menoj v boj proti Ramotu v Gileadu? Josafat odgovori kralju Izraelovemu: Bodem naj kakor ti, ljudstvo moje kakor ljudstvo tvoje, konji moji kakor konji tvoji!

22:5  Še reče Josafat kralju Izraelovemu: Vprašaj, prosim, danes besedo Gospodovo!

22:6  Tedaj skliče kralj Izraelov proroke, okoli štiristo mož, pa jih vpraša: Naj li grem v boj proti Ramotu v Gileadu ali naj to opustim? Odgovore: Pojdi gori, in Gospod ga da v roko kraljevo!

22:7  Josafat pa reče: Ni li sicer nobenega Gospodovega proroka tu, da bi ga povprašali?

22:8  In kralj Izraelov reče Josafatu: Še en mož je, po katerem moremo vprašati Gospoda, Mihaj, sin Imlov; ali jaz ga sovražim, zakaj ne prorokuje mi dobrega, nego zgolj hudo. Josafat reče: Ne govóri tako, kralj!

22:9  Tedaj pokliče kralj Izraelov enega dvornika in veli: Hitro pripelji sem Mihaja, sina Imlovega!

22:10  Kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, pa sta sedela vsak na svojem prestolu, po kraljevsko oblečena, na trgu pri vhodu v vrata Samarije, in vsi proroki so prorokovali pred njima.

22:11  In Zedekija, sin Kenaanov, si je naredil železne rogove in govoril: Tako pravi Gospod: S temi boš bodel Sirce, dokler jih celo ne zatareš!

22:12  Tudi vsi proroki so prorokovali tako in govorili: Pojdi proti Ramotu v Gileadu in srečno hodi, in Gospod ga da kralju v roko!

22:13  Sel pa, ki je šel poklicat Mihaja, mu govori in reče: Glej vendar: besede prorokov oznanjajo soglasno kralju dobro; bodi torej beseda tvoja kakor beseda enega izmed njih, in govóri dobro!

22:14  In Mihaj reče: Kakor res živi Gospod, kar mi poreče Gospod, bom govoril.

22:15  In ko pride h kralju, mu reče kralj: Mihaj, ali naj gremo v boj proti Ramotu v Gileadu ali naj opustimo? Odgovori: Pojdi in srečno hodi! Gospod ga da kralju v roko.

22:16  Kralj mu pa veli: Kolikokrat mi te je rotiti, da mi ne govoriš ničesar nego resnico v imenu Gospodovem?

22:17  In reče: Videl sem vse Izraelce razkropljene po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja; in Gospod je dejal: Ti nimajo gospodarja! Vsak naj se vrne domov v miru!

22:18  Nato reče kralj Izraelov Josafatu: Nisem ti li rekel, da mi ne prorokuje nič dobrega, nego zgolj hudo?

22:19  On reče: Zatorej čuj besedo Gospodovo! Videl sem Gospoda, da sedi na prestolu svojem, in vso vojsko nebeško, da mu stoji ob desnici in ob levici.

22:20  In Gospod je vprašal: Kdo premoti Ahaba, da bi šel gori in padel pri Ramotu v Gileadu? In ta je rekel to in drugi je rekel ono.

22:21  Tedaj pride duh in se postavi pred Gospoda in reče: Jaz ga premotim!

22:22  In Gospod ga vpraša: S čim? Odgovori: Pojdem tja in bodem lažniv duh v ustih vseh prorokov njegovih. In veli: Ti ga premotiš in se ti posreči. Pojdi tja in stóri tako!

22:23  Sedaj torej glej, Gospod je dal lažnivega duha v usta vseh teh prorokov tvojih, a Gospod je govoril hudo zoper tebe!

22:24  Tedaj pristopi Zedekija, sin Kenaanov, in udari Mihaja v lice in reče: Kod je šel duh Gospodov od mene, da s tabo govori?

22:25  Mihaj odvrne: Glej, videl boš tisti dan, ko boš hodil iz hrama v hram, da se skriješ!

22:26  Kralj Izraelov pa veli: Vzemi Mihaja in ga pelji nazaj k Amonu, mestnemu poglavarju, in k Joasu, sinu kraljevemu,

22:27  pa reci: Tako pravi kralj: Denita tega moža v ječo in živita ga s kruhom bridkosti in z vodo stiske, dokler se ne vrnem v miru!

22:28  A Mihaj reče: Ako se vrneš v miru, ni govoril po meni Gospod! Še reče: Čujte, vsi ljudje!

22:29  Nato sta šla kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, gori proti Ramotu v Gileadu.

22:30  In kralj Izraelov reče Josafatu: Jaz pojdem preoblečen v boj, ti pa obleci svoja oblačila! Preobleče se torej kralj Izraelov in gre v boj.

22:31  Kralj sirski pa je zapovedal dvaintridesetim poveljnikom svojih voz, rekoč: Ne bojujte se zoper male, ne zoper velike, ampak zgolj zoper kralja Izraelovega!

22:32  Ko torej vidijo poveljniki vozov Josafata, reko: Gotovo je on kralj Izraelov! In zaženo se bojevat zoper njega; in zavpije Josafat.

22:33  Ko pa vidijo poveljniki voz, da ni kralj Izraelov, se obrnejo od njega.

22:34  Neki mož pa slučajno napne lok in ustreli kralja Izraelovega med stike v oklepu. Tedaj veli svojemu vozniku: Obrni voz in pelji me z bojišča, kajti hudo sem ranjen.

22:35  A bitka se je razvnela tisti dan, in kralj je moral stati na vozu Sircem nasproti, in zvečer je umrl; in kri je tekla iz rane na dno voza.

22:36  In ko je solnce zahajalo, je šel klic po taborišču: Vsak pojdi v mesto svoje in v kraj svoj,

22:37  ker kralj je mrtev! In pripeljali so ga v Samarijo in pokopali v Samariji.

22:38  In ko so omivali voz pri samarijskem ribniku, so lizali psi kri njegovo in nečistnice so se omivale ž njo po besedi Gospodovi, ki jo je bil govoril.

22:39  In druge zgodbe Ahabove in vse, kar je storil, in slonokoščena hiša, ki jo je postavil, in vsa mesta, ki jih je sezidal, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

22:40  Tako je legel Ahab k očetom svojim, in Ahazija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

22:41  In Josafat, sin Asov, je zakraljeval nad Judom v četrtem letu Ahaba, kralja Izraelovega.

22:42  Josafat pa je bil petintrideset let star, ko je zakraljeval, in vladal je petindvajset let v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Azuba, hči Silhijeva.

22:43  In hodil je po vsej poti Asa, očeta svojega; ni se ganil od nje in je delal, kar je bilo prav v očeh Gospodovih.

22:44  Toda višave niso bile odpravljene, ljudstvo je še darovalo in žgalo kadilo na višavah.

22:45  In Josafat je imel mir s kraljem Izraelovim.

22:46  Druge pa zgodbe Josafatove in hrabrost njegova, ki jo je dokazal, in kako se je bojeval, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

22:47  On je tudi spravil iz dežele ostanke nečistoti posvečenih moških, ki so preostali v dneh Asa, očeta njegovega.

22:48  V Edomu pa ni bilo kralja, namestnik je vladal.

22:49  In Josafat je napravil tarske ladje, ki naj bi šle v Ofir po zlato; a niso šle, ker so se razbile v Ezion-geberju.

22:50  Tedaj je rekel Ahazija, sin Ahabov, Josafatu: Peljejo naj se hlapci moji na ladjah s hlapci tvojimi! A Josafat ni hotel.

22:51  In Josafat je legel k očetom svojim, in pokopali so ga pri očetih njegovih v mestu Davida, očeta njegovega. In Joram, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

22:52  Ahazija, sin Ahabov, je zakraljeval nad Izraelom v Samariji v sedemnajstem letu Josafata, kralja Judovega, in je vladal Izraelu dve leti

22:53  in delal, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, hodeč po poti očeta svojega in po poti matere svoje in po poti Jeroboama, sinu Nebatovega, ki je zapeljeval Izraela v greh. In služil je Baalu in se mu poklanjal in dražil v jezo Gospoda, Boga Izraelovega, po vsem, kakor je bil delal oče njegov.