SloChraska - Job - 12

12:1  In Job odgovori in reče:

12:2  Zares, vi sami ste ljudje in z vami bo modrost umrla!

12:3  Tudi jaz imam razum kakor vi, nisem nižji od vas; in kdo bi onega ne vedel?

12:4  V posmeh moram biti prijatelju svojemu jaz, ki sem klical k Bogu in mi je odgovarjal, v posmeh sem – pravični, brezmadežni!

12:5  Nesreči gre po mnenju lahkoživca preziranje; pripravljeno je tistim, ki jim omahuje noga.

12:6  Pokojni ostajajo šatori razbojnikom, in varnost uživajo, kateri dražijo mogočnega Boga, ki nosijo boga v pesti svoji.

12:7  Toda vprašaj, prosim, le živino, in nauči te, in ptice nebeške, pa ti povedo,

12:8  ali ogovóri zemljo, in te pouči, in ribe morske naj ti pripovedujejo!

12:9  Kdo bi ne spoznal iz vsega tega, da je roka Gospodova storila to?

12:10  V Njegovi roki je duša vsega, kar živi, in duh vseh človeških teles.

12:11  Ali naj ne presoja uho besed kakor grlo okusa jedi?

12:12  Pri osivelih je li modrost in dolgost življenja daje li razumnost?

12:13  Pri Njem je modrost in moč, Njegov je svet in razumnost!

12:14  Glej, kar On razdene, se več ne sezida, in kogar On zapre, se mu ne more odpreti.

12:15  Glej, On zadrži vode, in se posuše, zopet jih izpusti, in razrujejo deželo.

12:16  Pri Njem je moč in pravo znanje, Njegov je, kdor je varan in kdor vara.

12:17  Svetovalce vodi oplenjene vstran in sodnike napravlja neumne.

12:18  Gospostvo kraljev razdira, spone jim pripasuje na ledja.

12:19  Duhovnike vodi oplenjene vstran in podira močno utrjene.

12:20  Govor jemlje tistim, ki se nanje mnogi zanašajo, in starejšinam jemlje razumnost.

12:21  Zaničevanje izliva nad plemenitnike in odpenja pas mogočnežem.

12:22  On odkriva globoke reči izpod teme in smrtno senco prinaša v luč.

12:23  On povečava narode in jih uničuje, razmnožuje narode in jih vodi v sužnost.

12:24  On jemlje razum glavarjem narodov zemeljskih in dela, da tavajo po praznoti, ki je brez potov;

12:25  tipljejo po temi brez luči, in On dela, da se opotekajo kakor pijanci.