SloKJV - Job - 4

4:1  Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:

4:2  „Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?

4:3  Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.

4:4  Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.

4:5  Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš. Dotika se te in si zaskrbljen.

4:6  Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?

4:7  Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?

4:8  Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.

4:9  Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.

4:10  Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.

4:11  Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.

4:12  Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.

4:13  V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,

4:14  je strah prišel nadme in trepetanje, ki je vsem mojim kostem povzročil, da so se tresle.

4:15  Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.

4:16  Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:

4:17  ‚Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?

4:18  § Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.

4:19  Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?

4:20  Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke ne da bi se kdorkoli oziral na to.

4:21  Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‘“