SloStritar - John - 13

13:1  Pred praznikom velikonočnim pa, ko je vedel Jezus, da je njegov čas prišel, da prejde s tega sveta k očetu: ker je ljubil svoje, kteri so bili na svetu, ljubil jih je do konca.

13:2  In po večerji, (ko je bil uže hudič Judu Simonovemu Iškarijanu položil v srce, naj ga izdá,)

13:3  Vedoč Jezus, da mu je dal oče vse v roke, in da je od Boga izšel in k Bogu gre,

13:4  Vstane od večerje, in sleče oblačilo, in vzeme opasnik, ter se opaše.

13:5  Po tem vlije v umivalnico vode, in začne umivati učencem noge, in otirati z opasnikom, s kterim je bil opasan.

13:6  Ter pride k Simonu Petru: in on mu reče: Gospod, ti mi boš umival noge?

13:7  Jezus odgovorí in mu reče: Kar jaz delam, ti sedaj ne véš; ali zvedel boš po tem.

13:8  Reče mu Peter: Ne boš mi umival nog, na vekomaj ne! Odgovorí mu Jezus: Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.

13:9  Reče mu Simon Peter: Gospod, ne samo nog mojih, nego tudi roke in glavo!

13:10  Reče mu Jezus: Kdor je umit, ne potrebuje, razen da noge umije, ker je ves čist; in vi ste čisti, ali ne vsi.

13:11  Poznal je namreč izdajalca svojega; za to je rekel: Niste vsi čisti.

13:12  Ko jim je pa umil noge, in je oblačilo svoje vzel, usede se zopet, in reče jim: Véste li, kaj sem vam storil?

13:13  Vi me imenujete: Učenik! in: Gospod! in prav pravite; ker sem.

13:14  Če sem pa jaz, Gospod in učenik, umil vam noge, dolžni ste tudi vi eden drugemu umivati noge.

13:15  Izgled sem vam dal namreč, da kakor sem jaz storil, tudi vi delajte tako.

13:16  Resnično resnično vam pravim: Hlapec ni veči od gospodarja svojega; tudi poslanec ni veči, kakor tisti, kteri je poslal.

13:17  Če to véste, blagor vam, če je storite.

13:18  Ne pravim za vse vas; jaz vém, ktere sem izvolil: ali da se izpolni pismo: "Ta, ki z menoj kruh jé, vzdignil je peto svojo zoper mé."

13:19  Uže sedaj vam pravim, predno se je zgodilo, da kedar se zgodí, verujete, da sam jaz.

13:20  Resnično resnično vam pravim: Če koga pošljem, kdor ga sprejme, sprejme mene: kdor pa mene sprejme, sprejme tega, kteri me je poslal.

13:21  Ko je Jezus to povedal, postane žalosten v duhu, in zatrdi in reče: Resnično resnično vam pravim, da me bo eden od vas izdal.

13:22  Učenci njegovi so se torej pogledovali med seboj, pomišljevaje, za kterega da pravi.

13:23  Slonel je pa za mizo eden učencev njegovih na naročji Jezusovem, kterega je Jezus ljubil.

13:24  Simon Peter torej namigne temu, da naj vpraša, kdo da bi bil, za kogar pravi.

13:25  In on leže Jezusu na prsi, in reče mu: Gospod, kdo je?

13:26  Jezus odgovorí: Ta je, komur bom jaz omočivši, grižljaj podal. In omočivši grižljaj, podá Judu Simonovemu Iškarijanu.

13:27  In po grižljaji, tedaj vnide va-nj satan. In Jezus mu reče: Kar delaš, stóri hitro.

13:28  Tega pa ni razumel nobeden od teh, kteri so sedeli za mizo, čemu mu je rekel.

13:29  Nekteri namreč so mislili, ker je Juda mošnjo imel, da mu Jezus pravi: Nakupi, kar nam je treba za praznik; ali, da naj dá kaj ubogim.

13:30  In on vzeme mošnjo, in izide; bila je pa noč.

13:31  Ko je pa izšel, reče Jezus: Sedaj se je sin človečji oslavil, in Bog se je oslavil v njem.

13:32  Če se je Bog oslavil v njem, oslavil bo tudi Bog njega v sebi, in precej ga bo oslavil.

13:33  Sinčeki! še malo sem z vami. Iskali me boste, in kakor sem Judom povedal: Kamor jaz grem, vi ne morete priti, pravim sedaj tudi vam.

13:34  Novo zapoved vam dajem, da se ljubíte med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubíte med seboj.

13:35  V tem vas bodo poznali vsi, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen eden do drugega.

13:36  Reče mu Simon Peter: Gospod, kam greš? Odgovorí mu Jezus: Kamor grem, ne moreš sedaj za menoj iti; prišel boš pa pozneje za menoj.

13:37  Reče mu Peter: Gospod, za kaj ne morem sedaj za teboj iti? dušo svojo bom položil za-te.

13:38  Odgovorí mu Jezus: Dušo svojo boš položil za-me? Resnično resnično ti pravim: Ne bo zapel petelin, dokler me trikat ne zatajiš.