SloStritar - John - 6

6:1  Po tem odide Jezus na oni kraj morja Galilejskega ali Tiberijskega.

6:2  In šlo je za njim veliko ljudstva, ko so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih.

6:3  Jezus pa izide na goro, in tu je z učenci svojimi sedel.

6:4  Bila ja pa blizu Velika noč, praznik Judovski.

6:5  Povzdignivši torej Jezus očí, in videvši, da veliko ljudstva k njemu dohaja, reče Filipu: Kje bomo kupili kruha, da bodo tí jedli?

6:6  (To je pa govoril, izkušajoč ga; kajti on je vedel, kaj bo storil.)

6:7  Odgovorí mu Filip: Za dve sto grošev kruha jim ni dosti, da bi vsakteri od njih kaj malega dobil.

6:8  Reče mu eden učencev njegovih Andrej brat Simona Petra:

6:9  En deček je tu, kteri ima pet hlebov ječmenovih in dve ribici; ali kaj je to med toliko?

6:10  Jezus pa reče: Dajte, posadite ljudí. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posadé se možjé, kakih pet tisoči na število.

6:11  Tedaj Jezus vzeme hlebe, in zahvali, ter razdelí učencem, učenci pa tém, ki so sedeli: in ravno tako tudi od ribic, kolikor so hoteli.

6:12  Ko so se pa nasitili, velí učencem svojim: Zberite ostanke koscev, da nič ne pogine.

6:13  Ter zberó, in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so preostali od téh, ktere so bili pojedli.

6:14  Ljudjé pa, ko so videli čudež, kterega je bil Jezus storil, govorili so: Ta je res prerok, kteri je imel priti na svet.

6:15  Jezus torej, vedoč, da bodo prišli in ga zgrabili, da ga naredé za kralja, umakne se zopet na goro on sam.

6:16  Ko se je pa zvečerilo, snidejo učenci njegovi na morje.

6:17  In stopivši v ladjo, šli so na oni kraj morja v Kapernaum. In uže se jo mračilo, in Jezus ni bil k njim prišel,

6:18  In morje se je od velikega vetra vzdigalo.

6:19  Odplavivši se pa kakih pet in dvajset ali trideset bežajev, ugledajo Jezusa, da hodi po morji, in se približuje ladji; in uplašijo se.

6:20  On jim pa reče: Jaz sem; ne bojte se!

6:21  In željno so ga vzeli v ladjo, in precej je bila ladja na zemlji, v ktero so šli.

6:22  Drugi dan pa ljudstvo, ktero je stalo onkraj morja, ko je videlo, da ni bilo tam druge ladje, razen tiste ene, v ktero so bili stopili učenci njegovi, in da Jezus ni vstopil z učenci svojimi v ladjo, nego da so bili učenci njegovi sami odšli;

6:23  (Prišle so pa druge ladje iz Tiberijade blizu mesta, kjer so bili jedli kruh, ko je Gospod zahvalil;)

6:24  Ko je torej ljudstvo videlo, da Jezusa ni tu, in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladje, in pridejo v Kapernaum, iskajoč Jezusa.

6:25  In ko ga najdejo onkraj morja, rekó mu: Rabi, kedaj si prišel sem?

6:26  Odgovorí jim Jezus in reče: Resnično resnično vam pravim, iščete me, ne za to, ker ste videli čudeže, nego ker ste jedli hlebe in ste se nasitili.

6:27  Trudite se, ne za jed, ktera mine, nego za jed, ktera ostane za večno življenje, ktero vam bo sin človečji dal: kajti tega je potrdil oče Bog.

6:28  Rekó mu torej: Kaj naj storimo, da bomo delali dela Božja?

6:29  Odgovorí jim Jezus in reče: To je delo Božje, da verujete v tega, kterega je on poslal.

6:30  Pa mu rekó: Kakošno znamenje nam pokazuješ, da bi videli in ti verovali? kaj delaš?

6:31  Očetje naši so jedli mano v puščavi, kakor jo pisano: "Kruh z neba jim je dal jesti."

6:32  Pa jim Jezus reče: Resnično resnično vam pravim: Ni vam dal Mojzes kruha z neba; nego oče moj vam daje pravi kruh z neba.

6:33  Kajti kruh Božji je ta, kteri shaja z neba, in daje življenje svetu.

6:34  Rekó mu torej: Gospod, daj nam vsegdar tega kruha.

6:35  Jezus jim pa reče: Jaz sem kruh življenja; kdor k meni dohaja, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje v mé, ne bo nikoli ožejal.

6:36  Ali povedal sem vam, da ste me tudi videli, in ne verujete.

6:37  Vse, kar mi oče dá, pride k meni; in kdor pride k meni, ne bom ga izgnal ven:

6:38  Kajti prišel sem z neba, ne da bi delal po svojej volji, nego po volji tega, kteri me je poslal.

6:39  Volja očeta, kteri me je poslal, je pa ta, da od tega, kar mi je dal, ničesar ne izgubim, nego da to poslednji dan obudim.

6:40  In volja tega, kteri me je poslal, je ta, da ima vsak, kdor vidi sina in veruje va-nj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.

6:41  Tedaj so Judje godrnjali nad njim, da je rekel: Jaz sem kruh, kteri je prišel z neba.

6:42  In govorili so: Kaj ni ta sin Jožefov, komur mi očeta in mater poznamo? Kako torej govorí ta: Z neba sem prišel!

6:43  Jezus pa odgovorí in jim reče: Ne godrnjajte med seboj!

6:44  Nikdor ne more priti k meni, če ga oče, kteri me je poslal, ne privleče, in jaz ga bom obudil poslednji dan.

6:45  Pisano je v prerokih: "In vsi bodo učeni od Boga." Kdorkoli je torej slišal od očeta in se je naučil, dohaja k meni;

6:46  Ne da bi bil kdo očeta videl, razen tisti, kteri je od Boga: ta je videl Boga.

6:47  Resnično resnično vam pravim: Kdor veruje v mé, ima večno življenje.

6:48  Jaz sem kruh življenja.

6:49  Očetje vaši so jedli mano v puščavi, in pomrli so.

6:50  Ta je kruh, kteri shaja z neba: da kdor od njega jé, ne umre.

6:51  Jaz sem živi kruh, kteri sem z neba prišel; če kdo jé od tega kruha, živel bo vekomaj. Kruh pa, kterega bom jaz dal, je telo moje, ktero bom jaz dal za življenje sveta.

6:52  Judje so se pa prepirali med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati telo jesti?

6:53  Pa jim Jezus reče: Resnično resnično vam pravim: Če ne boste jedli telesa sina človečjega, in pili njegove krví, ne boste imeli življenja v sebi.

6:54  Kdor jé moje telo, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.

6:55  Kajti telo moje je prava jed, in kri moja je prava pijača.

6:56  Kdor jé moje telo, in pije mojo kri, prebiva v meni, in jaz v njem.

6:57  Kakor je mene poslal živi oče, in jaz za voljo očeta živim: tako bo tudi tisti, kteri mene jé, živel, za voljo mene.

6:58  Ta je kruh, kteri je z neba prišel; ne kakor so očetje vaši jedli mano, in so pomrli; kdor ta kruh jé, živel bo vekomaj.

6:59  To je povedal v shajališči, ko je učil v Kapernaumu.

6:60  Veliko torej učencev njegovih, kteri so poslušali, reče: Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati?

6:61  Vedoč pa Jezus sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, reče jim: To vas pohujšuje?

6:62  Kaj pa, ko boste videli sina človečjega, da gre gor, kjer je poprej bil?

6:63  Duh je to, kar oživlja, telo nič ne pomaga; besede, ktere vam jaz govorim, duh so in življenje so.

6:64  So pa nekteri med vami, kteri ne verujejo. Jezus namreč je od začetka vedel, kteri so, da ne verujejo, in kdo je, kteri ga bo izdal.

6:65  In pravil je: Za to sem vam rekel, da ne more nihče k meni priti, če mu ne bo dano od očeta mojega.

6:66  Posihmal je veliko učencev njegovih zopet odšlo, in nič več niso ž njim hodili.

6:67  Tedaj reče Jezus dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi?

6:68  Pa mu odgovorí Simon Peter: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš.

6:69  In mi smo verovali, in vémo, da si ti Kristus, sin živega Boga.

6:70  Odgovorí jim Jezus: Ali vas nisem jaz dvanajst izvolil, in eden od vas je hudič?

6:71  Govoril je pa za Juda Simonovega Iškarijana: kajti ta ga je imel izdati, in bil je eden od dvanajsterih.