SloStritar - John - 4

4:1  Ko torej zvé Gospod, da so Farizeji slišali, da Jezus več učencev dobiva in krščuje, nego Janez,

4:2  (Da si ravno Jezus sam ni krščeval, nego učenci njegovi,)

4:3  Zapustí Judejo, in odide zopet v Galilejo.

4:4  Moral je pa iti skozi Samarijo.

4:5  Ter pride v mesto Samarijsko, ktero se imenuje Sihar, blizu vasi, ktero je dal Jakob Jožefu sinu svojemu.

4:6  Bil je pa tam studenec Jakobov. Jezus torej, truden od pota, sedel je tako na studencu. Bilo je okoli šeste ure.

4:7  Kar pride žena iz Samarije zajemat vodo. Velí jej Jezus: Daj mi piti.

4:8  (Kajti učenci njegovi so bili odšli v mesto, da kupijo živeža.)

4:9  Pa mu žena Samarijanka reče: Kako moreš ti, ko si Jud, mene, ki sem žena Samarijanka, prositi, naj ti dam piti? (Kajti Judje se ne pečajo s Samarijani.)

4:10  Jezus odgovorí in jej reče: Ko bi vedela dar Božji, in kdo je ta, ki ti pravi: Daj mi piti! prosila bi ti njega, in dal bi ti žive vode.

4:11  Reče mu žena: Gospodi saj še zajeti nimaš s čim, in vodnjak je globok: odkod imaš torej živo vodo?

4:12  Jeli si ti veči od našega očeta Jakoba, kteri nam je dal vodnjak, in je sam iž njega pil, in sinovi njegovi, in živina njegova?

4:13  Jezus odgovorí in jej reče: Vsak, kdor pije od te vode, ožejal bo zopet.

4:14  Kdorkoli bo pa pil od vode, ktero mu bom jaz dal, ne bo ožejal vekomaj; nego voda, ktero mu bom dal, postala bo v njem studenec vode, ktera teče v večno življenje.

4:15  Velí mu žena: Gospod! daj mi té vode, da ne bom žejna, in ne bom sèm hodila zajemat.

4:16  Velí jej Jezus: Pojdi, pokliči moža svojega, in pridi sèm.

4:17  Žena odgovorí in reče: Nimam moža. Reče jej Jezus: Prav si povedala: Nimam moža.

4:18  Imela si namreč pet móž; in kogar sedaj imaš, ni mož tvoj: to si po pravici povedala.

4:19  Reče mu žena: Gospod! vidim, da si prerok.

4:20  Očetje naši so na tej gori molili; vi pa pravite da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti.

4:21  Reče jej Jezus: Žena! verjemi mi, da bo prišel čas, in sedaj je, ko ne boste ne na tej gori ne v Jeruzalemu molili očeta.

4:22  Vi molite, kar ne véste; mi molimo, kar vémo: kajti zveličanje je od Judov.

4:23  Ali prišel bo čas, in sedaj je, ko bodo pravi molilci molili očeta v duhu in resnici: saj oče tudi išče takošnih, da bi ga molili.

4:24  Bog je duh; in kteri ga molijo, morajo v duhu in resnici moliti.

4:25  Reče mu žena: Vem, da bo Mesija prišel (ki se imenuje Kristus); Kedar on pride, oznanil nam bo vse.

4:26  Reče jej Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj.

4:27  In na to pridejo učenci njegovi, in začudijo se, da se z ženo pogovarja; vendar pa nobeden ni rekel; Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš ž njo?

4:28  A žena pustí vrč, in odide v mesto, in velí ljudém:

4:29  Pojdite, poglejte človeka, kteri mi je povedal vse, kar sem storila: jeli ni ta Kristus?

4:30  Ter izidejo iz mesta, in pridejo k njemu.

4:31  Med tem so ga pa učenci njegovi prosili, govoreč: Rabi, jej!

4:32  On jim pa reče: Jaz imam jed, da jém, za ktero vi ne véste.

4:33  Učenci so se torej pomenkovali med seboj: Je li mu je kdo prinesel jesti?

4:34  Reče jim Jezus: Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, kteri me je poslal, in dodelam njegovo delo.

4:35  Ne pravite li vi, da še štiri mesece, pa bo prišla žetev? Glej, pravim vam, povzdignite oči svoje, in poglejte njive, kako užé rumené za žetev.

4:36  In kdor žanje, prejema plačilo, in zbira sad za večno življenje: da se radujeta oba ob enem, kdor seje in kdor žanje.

4:37  Kajti v tem je beseda resnična, da je drugi, kteri seje, in drugi, kteri žanje.

4:38  Jaz sem vas poslal žet, česar vi niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste v njihovo delo prišli.

4:39  Iz tega mesta jih je veliko verovalo va-nj od Samarijanov, za voljo besede žene, ktera je pričala: Povedal mi je vse, kar sem storila.

4:40  Ko pridejo torej Samarijani k njemu, prosili so ga, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dní.

4:41  In veliko več jih je verovalo za voljo njegove besede.

4:42  A ženi so pravili: Sedaj ne verujemo več za voljo tvoje besede, ker smo sami slišali, in vémo, da je ta resnično zveličar sveta Kristus.

4:43  Po teh dveh dnéh pa izide odtod, in odide v Galilejo.

4:44  Kajti Jezus sam je pričal, da prerok v svojej domovini nima časti.

4:45  Ko pa pride v Galilejo, sprejmó ga Galilejci, kteri so bili videli vse, kar je storil v Jeruzalemu na praznik; kajti tudi oni so bili prišli na praznik.

4:46  In zopet pride Jezus v Kano Galilejsko, kjer je bil premenil vodo v vino. In bil je neki kraljev človek, kogar sin je bolen bil v Kapernaumu.

4:47  Ta, slišavši, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, odide k njemu, in prosil ga je, naj snide in mu uzdravi sina: imel je namreč umreti.

4:48  Reče mu torej Jezus: Če znamenj in čudežev ne vidite, ne verujete.

4:49  Velí mu kraljev človek: Gospod! snidi, dokler ni umrl otrok moj.

4:50  Reče mu Jezus: Pojdi! sin tvoj je živ. In veroval je človek besedi, ktero mu je Jezus rekel, in šel je.

4:51  A ko je še šel, srečajo ga hlapci njegovi, in sporočé, govoreč: Sin tvoj je živ.

4:52  In vpraša jih za uro, obklej mu je odleglo. In rekó mu: Včeraj ob sedmih ga je pustila mrzlica.

4:53  Tedaj spozná oče, da tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Sin tvoj je živ. In veroval je on in vsa hiša njegova.

4:54  Ta zopet, drugi čudež, storil je Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.