SloStritar - John - 5

5:1  Po tem je bil praznik Judovski, in Jezus se napoti v Jeruzalem.

5:2  Je pa v Jeruzalemu pri Ovčjih vratih kopel, ktera se Hebrejski imenuje Betesda, in ima pet lop.

5:3  V teh je ležala velika množica bolnikov, slepih, hromih, polomljenih, kteri so pričakovali, kedaj se bo jela voda gibati.

5:4  Shajal je namreč angelj o svojem času v kopel, in kalil je vodo; in kdor je prvi vstopil, potem ko se je voda skalila, ozdravel je, kterokoli bolezen je imel.

5:5  Bil je pa en človek tam, kteri je bil osem in trideset let bolan.

5:6  Ko Jezus tega vidi, da leži, in zvé, da je uže dolgo časa bolan, reče mu: Hočeš li ozdraveti?

5:7  Odgovorí mu bolnik: Gospod, nimam človeka, da bi me, kedar se voda skalí, vrgel v kopel; a predno sam pridem, vstopi drugi pred menoj.

5:8  Velí mu Jezus: Vstani, vzemi oder svoj, in hodi.

5:9  In precej je človek ozdravel, in vzel oder svoj, in hodil. Bila je pa tisti dan sobota.

5:10  Za to so govorili Judje uzdravljenemu: Sobota je; ne smeš odra nositi.

5:11  Odgovorí jim: Ta, ki me je uzdravil, rekel mi je: Vzemi oder svoj, in hodi!

5:12  Vprašajo ga torej: Kdo je ta človek, ki ti je rekel: Vzemi oder svoj, in hodi?

5:13  Uzdravljeni pa ni vedel, kdo je; kajti Jezus se je bil umaknil, ker je bilo veliko ljudstva na tem kraji.

5:14  Po tem ga najde Jezus v tempeljnu, in reče mu: Glej, ozdravel si; ne gréši več, da ti se kaj hujega ne prigodí.

5:15  Človek odide, in sporočí Judom, da je Jezus tisti, ki ga je uzdravil.

5:16  In za to so Judje Jezusa preganjali, in gledali so, da bi ga umorili, ker je to delal v soboto.

5:17  Jezus jim je pa odgovarjal: Oče moj doslej dela, tudi jaz delam.

5:18  Za to so pa Judje še bolj gledali, da bi ga umorili, ker ni samo sobote prelomil, nego tudi Boga očeta svojega imenoval, delajoč se enakega Bogu.

5:19  Jezus pa odgovorí in jim reče: Resnično resnično vam pravim, da ne more sin sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela oče; karkoli namreč on dela, to tudi sin dela ravno tako.

5:20  Kajti oče sina ljubi, in vse mu pokazuje, kar sam dela; in pokazal mu bo še veča dela, nego ta, da se boste vi čudili.

5:21  Kakor namreč oče obujuje mrtve, in oživlja, tako tudi sin, ktere hoče.

5:22  Kajti oče tudi nikogar ne sodi, nego vso sodbo je izročil sinu:

5:23  Da bi vsi spoštovali sina, kakor spoštujejo očeta. Kdor sina ne spoštuje, ne spoštuje očeta, kteri ga je poslal.

5:24  Resnično resnično vam pravim, da kdor mojo besedo posluša, in veruje temu, kteri me je poslal, ima večno življenje; in ne pride na sodbo, nego prešel je iz smrti v življenje.

5:25  Resnično resnično vam pravim, da bo prišel čas, in sedaj je, ko bodo mrtvi slišali glas sina Božjega, in kteri bodo slišali, oživeli bodo.

5:26  Kakor ima namreč oče življenje v sebi, tako je dal tudi sinu, da ima življenje v sebi.

5:27  In dal mu je oblast tudi sodbo delati, ker je sin človečji.

5:28  Ne čudite se temu; kajti prišel bo čas, ko bodo vsi, kteri so v grobih, slišali glas njegov;

5:29  In izšli bodo, kteri so dobro delali, na vstajanje življenja, a kteri so hudo delali, na vstajanje sodbe.

5:30  Jas sam od sebe ne morem ničesar delati. Kakor slišim, sodim; in sodba moja je pravična: ker ne iščem svoje volje, nego volje tega, kteri me je poslal.

5:31  Če jaz sam za sebe pričam, pričanje moje ni resnično.

5:32  Drugi je, kteri priča zame, in vém, da je pričevanje, ktero za-me priča, resnično.

5:33  Vi ste poslali k Janezu, in pričal je po pravici;

5:34  Ali jaz ne sprejemam priče od človeka; nego pravim vam to, da bi se zveličali.

5:35  On je bil luč, ktera je gorela in svetila; a vi ste se hoteli nekoliko časa veseliti svetlobe njegove.

5:36  Ali jaz imam večo pričo, kakor Janez; dela namreč, ktera mi je oče izročil, naj jih dodelam: ta dela, ktera jaz delam, pričajo za-me, da me je oče poslal.

5:37  In oče, kteri me je poslal, pričal je sam za mene. Niste pa ne glasú njegovega slišali, ne obličja njegovega videli.

5:38  In besede njegove nimate, da bi prebivala v vas: ker temu, kogar je on poslal, ne verujete.

5:39  Preglejte pisma, ker vi mislite, da imate v njih življenje, in ta so, ktera pričajo za-me.

5:40  Pa ne čete priti k meni, da bi imeli življenje.

5:41  Slave od ljudî ne sprejemam.

5:42  Ali poznam vas, da ljubezni Božje nimate v sebi.

5:43  Jaz sem prišel v ime očeta svojega, in ne sprejemate me; če drugi pride v svoje ime, njega boste sprejeli.

5:44  Kako morete vi verovati, ko sprejemate slavo eden od drugega, slave pa, ktera je od edinega Boga, ne iščete?

5:45  Ne mislite, da vas bom jaz tožil očetu; je, kteri vas toži, Mojzes, v kogar vi zaupate.

5:46  Ko bi namreč Mojzesu verovali, verovali bi meni: kajti on je pisal za mene.

5:47  Če pa njegovim pismom ne verujete, kako boste mojim besedam verovali?