SloChraska - Luke - 17

17:1  Reče pa učencem svojim: Ni mogoče, da ne bi bilo prilik za pohujšanje; toda gorje tistemu, po katerem prihajajo.

17:2  Bolje bi mu bilo, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, nego da pohujša enega teh malih.

17:3  Varujte se! Ako se pregreši brat tvoj, posvari ga; in če se izpokori, odpusti mu.

17:4  In če se pregreši sedemkrat na dan zoper tebe, pa se sedemkrat na dan obrne do tebe, rekoč: Žal mi je! odpusti mu.

17:5  Reko pa apostoli Gospodu: Pomnoži nam vero!

17:6  Gospod pa reče: Ako bi imeli vero, kolikšno je gorčično zrno, bi rekli tej murvi: Izderi se in presadi se v morje! in poslušala bi vas.

17:7  Kdo izmed vas ima pa hlapca, ki orje ali pase, da bi mu, kadar pride s polja, rekel: Precej pojdi in sedi za mizo!

17:8  Ne poreče li mu marveč: Pripravi, kar bom večerjal, in opaši se ter mi strezi, dokler se ne najem in napijem, in potem jej in pij ti?

17:9  Ali se mar zahvali hlapcu, da je storil, kar mu je bilo ukazano? Nikar.

17:10  Tako tudi vi, kadar storite vse, kar vam je ukazano, recite: Nepridni hlapci smo; storili smo le, kar smo bili dolžni storiti.

17:11  In zgodi se ob njegovem potovanju v Jeruzalem, da gre sredi med Samarijo in Galilejo.

17:12  In ko pride v neko vas, ga sreča deset gobavih mož, ki so stali oddaleč.

17:13  In ti povzdignejo glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas!

17:14  In ko jih ugleda, jim reče: Pojdite, pokažite se duhovnikom! In zgodi se, ko so šli, so bili očiščeni.

17:15  Eden pa izmed njih, ko je videl, da je ozdravel, se vrne, hvaleč Boga z močnim glasom,

17:16  in pade na obraz pred noge njegove ter se mu zahvali; in ta je bil Samarijan.

17:17  Odgovori pa Jezus in reče: Ali jih ni bilo deset očiščenih, kje pa je onih devet?

17:18  Ali ni nobenega drugega, ki bi se vrnil, da bi dal Bogu hvalo, razen tega tujca?

17:19  In reče mu: Vstani, pojdi! vera tvoja te je rešila.

17:20  Ko ga pa vprašajo farizeji, kdaj pride kraljestvo Božje, jim odgovori in reče: Kraljestvo Božje ne pride, vzbujajoč pozornost;

17:21  tudi ne poreko: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Kajti, glejte, kraljestvo Božje je sredi vas.

17:22  Reče pa učencem: Pridejo dnevi, ko boste želeli videti enega od dni Sina človekovega, in ne boste videli.

17:23  In poreko vam: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Ne hodite tja in tudi ne sledite jim.

17:24  Zakaj kakor blisk, ki švigne z enega kraja neba in se zasveti do drugega kraja neba, tako bode Sin človekov v dan svoj.

17:25  Ali poprej mora veliko pretrpeti in zavržen biti od tega rodu.

17:26  In kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode tudi v dneh Sina človekovega:

17:27  jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, do dneva, ko je stopil Noe v barko ter je prišel potop in vse pogubil.

17:28  Enako tudi, kakor je bilo v dnevih Lotovih: jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so;

17:29  ali tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, je ogenj in žveplo dežilo z neba in je vse pogubilo.

17:30  Ravno tako bode tisti dan, ko se razodene Sin človekov.

17:31  Tisti dan, kdor bo na strehi, a orodje njegovo v hiši, naj ne stopa doli, da ga vzame; in kdor bo na polju, naj se tudi ne ozira na to, kar je zadaj.

17:32  Spominjajte se žene Lotove!

17:33  Kdorkoli hoče dušo svojo ohraniti, jo izgubi; a kdor jo izgubi, ji pomore v življenje.

17:34  Pravim vam: Tisto noč bodeta dva na eni postelji: eden bo vzet, a drugi puščen.

17:35  Dve bosta mleli skupaj: ena bo vzeta, a druga puščena.

17:36  § Dva bosta na njivi: eden bo vzet, a drugi puščen.

17:37  In odgovarjajoč mu, reko: Kje, Gospod? A on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo zbirali tudi orli.