SloChraska - Mark - 7

7:1  In snidejo se pri njem farizeji in nekateri pismarji, ki so prišli iz Jeruzalema.

7:2  Ti so videli nekatere učencev njegovih, da jedo kruh z nečistimi, to je z neumitimi rokami.

7:3  Farizeji in vsi Judje namreč ne jedo, dokler si skrbno ne umijejo rok, izpolnjujoč izročilo starih;

7:4  in kadar pridejo s trga, ne jedo, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih reči je, ki so jih sprejeli in jih izpolnjujejo: umivanje kupic in vrčev in kotlov in stolov.

7:5  In vprašajo ga farizeji in pismarji: Zakaj se učenci tvoji ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kruh z nečistimi rokami?

7:6  On pa jim reče: Dobro je prorokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: „To ljudstvo me z ustnicami spoštuje, njih srce pa je daleč od mene;

7:7  ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške“.

7:8  Opustivši zapoved Božjo, izpolnjujete postave človeške.

7:9  In jim reče: Lepo zametujete zapoved Božjo, da ohranite izročilo svoje.

7:10  Mojzes namreč je rekel: „Spoštuj očeta svojega in mater svojo“ in: „Kdor preklinja očeta ali mater, naj umre“.

7:11  Vi pa pravite: Če reče kdo očetu ali materi: S čimer bi ti jaz pomagal, bodi korban (to je: daritev) –

7:12  njemu ne pustite ničesar več storiti očetu svojemu ali materi svoji.

7:13  Tako podirate veljavo besede Božje z izročilom svojim, ki ste ga izročili; in mnogo temu podobnih reči počenjate.

7:14  In pokliče k sebi zopet ljudstvo ter jim reče: Poslušajte me vsi ter umejte!

7:15  Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunaj prihaja vanj, marveč to, kar izhaja iz njega, oskrunja človeka.

7:16  Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

7:17  In ko odide od ljudstva v hišo, ga vprašajo učenci njegovi o tej priliki.

7:18  Pa jim reče: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da ga vse to, kar od zunaj prihaja v človeka, ne more oskruniti?

7:19  ker ne gre v srce njegovo, ampak v trebuh in izhaja ven. S tem je proglasil za čiste vse jedi.

7:20  Reče pa: Kar iz človeka izhaja, to ga skruni.

7:21  Kajti od znotraj, iz srca človeškega, izhajajo hudobne misli, nečistosti, tatvine, uboji,

7:22  prešeštva, lakomnost, hudobnost, zvijača, požrešnost, nevoščljivo oko, preklinjanje Boga, napuh, nespametnost.

7:23  Vse te hudobne reči izhajajo od znotraj in skrunijo človeka.

7:24  In vstane in odide odtod, v kraje tirske in sidonske. In ko je stopil v hišo, ni hotel, da bi kdo zvedel o njem, ali ni se mogel prikriti.

7:25  Ampak precej, ko je slišala o njem, pride žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in mu pade pred noge.

7:26  Bila pa je žena Grkinja, Sirofeničanka po rodu. In ga prosi, naj izžene zlega duha iz njene hčere.

7:27  Jezus pa ji reče: Pusti, da se poprej nasitijo otroci; kajti ni lepo, da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom.

7:28  Ona pa odgovori in mu reče: Da, Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrok.

7:29  In ji reče: Zavoljo te besede pojdi; zli duh je odšel iz tvoje hčere.

7:30  In odide na svoj dom ter najde otroka ležečega na postelji, in zli duh je bil odšel.

7:31  In zopet odide iz tirskih krajev in pride skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi po pokrajini Deseteromestja.

7:32  In pripeljejo mu gluhega, ki je nerazločno govoril, ter ga prosijo, naj bi položil nanj roko.

7:33  In vzame ga na stran od množice, mu položi prste svoje v ušesa in pljune in se dotakne jezika njegovega,

7:34  in pogledavši na nebo, vzdihne in mu veli: Efata, to je: Odpri se!

7:35  In odpro se ušesa njegova in razveže se vez jezika njegovega, in razločno je govoril.

7:36  In zapove jim, naj nikomur ne povedo; čim bolj jim je pa prepovedoval, tem bolj so razglaševali.

7:37  In presilno so se čudili, govoreč: Vse je prav storil; tudi gluhe napravlja, da slišijo, in neme, da govoré.